Natecaji-audio-bm-slusni-centri-aparati-svetovanje-zascita-sluha-blog

NATEČAJ 1 – POBARVAJ SOVICO

Otroški smeh,  sreča in ustvarjalnost so zlata vredni, kajne? Veliko otrok bi v teh lepih dnevih raje rajalo po igrišču in se družilo s sovrstniki, a realnost v tem trenutku je žal drugačna. Na podlagi trenutne situacije, ko so otroci doma, smo tako v AUDIO BM slušnih centrih za vse otroke pripravili natečaj, ki jim bo pomagal krajšati čas, za njihov trud pa bodo lahko tudi nagrajeni.

Naloga je preprosta. Otrok naj uporabi domišljijo in naši AUDIO BM sovici nadene najlepše barve, kar jih otrokova peresnica premore.

Kaj je potrebno storiti, da se boste potegovali za nagrado? Potrebni so štirje preprosti koraki:

Vse pobarvane sovice morate:

Nagrada za srečnega izžrebanca je zaščita ušes po izbiri (ALPINE, HASPRO ali VODA X čepki po meri).

Natečaj traja do 31. 3. 2020. Srečni izžrebanec bo že naslednji dan objavljen na tej strani in na našem Facebook profilu.

Sedaj pa si brž prenesite sovico, jo natisnite in barvice (lahko tudi tempere …) v roke. Naj AUDIO BM sovica zaživi v barvah! 

Prenos SOVICE v PDF obliki >>

In saj veste, #OSTANI DOMA, prisluži si nagrado in poskrbi za zdravje vseh nas!

Vaša ekipa AUDIO BM slušnih akustikov!

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
slusni-aparati-unitron-sonic-zausesni-vusesni-sluhovodni-digitalni-na-recept-narocilnico-orl-audio-bm-slusni-centri_specialisti-EFHOH

STANJE OSKRBE S SLUŠNIMI APARATI V EVROPI

Drage bralke in bralci,

za vas smo prevedli poročilo, ki preučuje cenovno dostopnost oskrbe s slušnimi aparati naglušnim osebam v Evropi.

To poročilo je neposreden rezultat ESSEN DEKLARACIJE 2015 * in potrebe po pridobitvi boljšega pregleda dostopnosti slušnih aparatov v Evropi. Poleg deklaracije smo sprožili tudi raziskavo, s katero smo bolj natančno pregledali dokaze o tem, kako so naglušne osebe v Evropi pri pridobivanju slušnih aparatov podprte. Osredotočili smo se predvsem na oskrbo slušnih aparatov za odrasle osebe, vendar smo vključili tudi dodatne informacije povezane z oskrbo otrok.

Deklaracija poziva evropske vlade, naj zagotovijo dostop do cenovno ugodnih in kakovostnih slušnih aparatov, dodatnih naprav za poslušanje in ostalih slušnih pripomočkov, ter omogočijo ustrezne standarde usposabljanja za njihovo pravilno uporabo. Ta temelji tudi na Konvenciji ZN o pravicah invalidov, ki pravi:

Pri zagotavljanju te pravice 51 milijonom naglušnih v Evropski uniji, je najbolj učinkovita oskrba slušnih aparatov preko financiranja države in širjenja ponudbe dodatnih naprav za poslušanje (ALD).

Kaj pomeni oskrba preko financiranja države? V EU poznamo državno financiranje, univerzalno zavarovanje ali druga sredstva za omogočanje nadomestil, ki so pogosto del zdravstvenih politik, potrjenih s strani države. V praksi to pomeni, da morajo države članice zagotoviti cenovno dostopnost, ki za naglušne državljane ne predstavlja ovir pri uveljavljanju njihovih pravic.

Oskrba s slušnimi aparati je le prvi osnovni korak, zagotoviti pa je potrebno tudi doseganje kakovostnih standardov, ter uporabnikom nuditi nadaljnjo oskrbo, vključno s svetovanjem. Teh dodatnih storitev v tem poročilu nismo preučili, saj smo se osredotočili na nadomestila za slušne aparate. Priporočljivo je, da se primerjajo tudi dodatne storitve, ki so namenjene uporabnikom slušnih aparatov. Odbor EFHOH

* Prenos ESSEN DEKLARACIJE 2015 (v angleškem jeziku) >>

UGOTOVITVE

Zagotavljanje storitev je po Evropi različno, odzivi pa so pokazali, da je upravljanje nekaterih zdravstvenih sistemov izjemno preprosto, nekateri pa so se izkazali za izjemno zapletene. V Evropi imajo številne države nacionalne zdravstvene/zavarovalne sisteme, v katerih vsi državljani plačujejo davek za zagotavljanje zdravstvenih storitev. Poznamo države, ki upravljajo zasebne sisteme zavarovanja, med katerimi sta na primer Belgija in Nizozemska.

V splošnem lahko v Evropi opazimo določeno raven nadomestil, ki v celoti pogosto krijejo le nižje cenovne razrede slušnih aparatov, pri ostalih slušnih aparatih višjih cenovnih razredov pa nadomestila pokrijejo le del cene. Ta sistem omogoča zagotavljanje izbire, nadzora nad storitvami za uporabnike slušnih aparatov, kot tudi hitrejše ocenjevanje in napotitev s strani specialistov.

Za države, kot je Združeno Kraljestvo, kjer obstaja nacionalno zdravstvo z univerzalnimi nadomestili, naglušni nimajo pravice do izbire slušnega pripomočka, tudi tistih iz nižjega cenovnega razreda, saj je odločitev za nakup določene znamke odvisna od zdravstvenih delavcev. Tovrsten sistem ima pomanjkljivosti glede zagotavljanja izbire in učinek »upočasnjevanja« pri ocenjevanju in napotitvi.

Oskrba s slušnimi aparati je le prvi osnovni korak, zagotoviti pa je potrebno tudi doseganje standardov kakovosti, ter uporabnikom nuditi nadaljnjo oskrbo, vključno s svetovanjem. Sodelovanje uporabnikov pri načrtovanju oskrbe omogoča, da ti lahko sprejemajo lastne odločitve, kar prispeva tudi k učinkovitosti zdravstvenega sistema. Prav zaradi tega je razumevanje razlik po Evropi in spremljanje primerov dobre prakse, lahko katalizator za boljše naložbe pri oskrbi slušnih pripomočkov v Evropi.

Razlike pri dostopnosti slušnih aparatov in s tem povezanih storitev so zaskrbljujoče, saj lahko predstavljajo ovire za neodvisno življenje in izboljšanje kakovosti življenja. Nekatere države se ravnajo bolj pozitivno, saj zdravstvo in s tem povezana nadomestila pri oblikovanju nacionalnih zdravstvenih načrtov postavijo na prvo mesto, vendar je potrebno narediti več. Nikjer ni dovoljeno, da bi oseba, ki potrebuje dva slušna aparata, pridobila nadomestilo le za en slušni aparat, ali da bi postopek pridobitve slušnih pripomočkov trajal dlje od 6 mesecev.

Nedavno poročilo ** ekonomista s področja zdravstva Dr. Laurence Hartman-a je jasno poudarilo izboljšano dostopnost do slušnih pripomočkov. Poročilo navaja, da je cena nerehabilitirane izgube sluha v Evropi 178 bilijonov EUR na leto. Za vsak evro, ki ga porabijo za storitve s področja slušnih pripomočkov, vlade v zameno dobijo 10 evrov (zmanjšani skupni stroški nezdravljene izgube sluha).

Oskrba s slušnimi pripomočki ima pozitiven učinek, saj izboljšuje kvaliteto življenja, kar prispeva k boljši družbi. Evropska politika za javno zdravje bi morala izgubo sluha obravnavati kot eno izmed glavnih tematik v njenem akcijskem načrtu.

**

Glasba-koristi-mozganom-preverite-sluh-audio-bm-slusni-aparati

UKVARJANJE Z GLASBO KORISTI MOŽGANOM

Aktivno ukvarjanje z glasbo, bodisi petje, bodisi igranje inštrumenta, zagotovo z razvojne perspektive pomeni eno izmed dejavnosti, ki najbolj celostno vplivajo na človeka. Glasbena dejavnost pri otrocih spodbuja psihomotorični, miselni in čustveno-socialni razvoj.

Prav tako to velja za odrasle in za starejše, saj je celo življenje pomembna aktivna skrb za ohranjanje možganov v dobri kondiciji. Torej je glasba koristna celo življenje. Da bi glasbo lahko ustvarjali in slišali, pa je neprecenljiv sluh.

Ukvarjanje z glasbo je pravzaprav najboljši možganski fitnes. Rezultati se odsevajo v kratkoročnih psihofizičnih spremembah na ravni možganskega delovanja, dolgotrajno ukvarjanje z glasbo pa vodi do anatomskih sprememb v človeških možganih. Aktivno ukvarjanje z glasbo glede na svoje pozitivne učinke za vsakega otroka bi moralo biti tako pomembno kot zdrava prehrana in redna telesna dejavnost. Že starodavne civilizacije so se tega dobro zavedale in v glasbi prepoznavale zakone delovanja vesolja, s katerimi lahko učinkujemo na posameznika, pa tudi na celotno družbo. Tako so glasbo uporabljale v zdraviteljske in tudi izobraževalne namene. V sodobni družbi se kljub številnim raziskavam, ki potrjujejo izjemno pozitivne učinke ukvarjanja z glasbo, glasbeni dejavnosti še vedno ne posveča dovolj pozornosti in časa.

Glasba je univerzalna govorica. Z njo se lahko sporazumevamo ne glede na starost, ne glede na spol, ne glede na kulturo, skratka ne glede na razlike med nami. Glasba nas povezuje in nagovarja naša čustva. Odpre vrata v čarobni svet zvokov, kjer lahko spontano izrazimo tisto, kar občutimo.

  • Preko glasbe se učimo prepoznavanja in izražanja lastnih čustev in čustev drugih.
  • Učimo se prilagajanja, sodelovanja, javnega nastopanja in ob tem spoprijemanja s stresom.
  • Zaradi glasbe smo bolj vztrajni in samodisciplinirani.
  • Glasbena dejavnost spodbuja razvoj fonoloških, bralnih, pisnih, spominskih, prostorskih, matematičnih sposobnosti in sposobnosti koncentracije.

Zagotovo se strinjate, da nam ukvarjanje z glasbo veliko da. Da bo ukvarjanje z glasbo ali zgolj poslušanje glasbe užitek, ne napor, poskrbimo za sluh. Ne izpostavljajmo ga pretiranemu hrupu in če dvomimo v svoj sluh ga čim prej preverimo.

Povezane vsebine:

Vpliv glasbe na možgane >>

Z glasbo lahko obudimo spomin >>

3 minutni spletni test sluha >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Poslusamo-z-usesi-slisimo-z-mozgani-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje-slusni-centri-trgovina-baterije

SLIŠIMO Z UŠESI, POSLUŠAMO Z MOŽGANI

Številni si življenja brez uporabe vseh petih osnovnih čutil ne znamo predstavljati, saj se vsakodnevno zanašamo na njihove zaznave. Po raziskavah sodeč ljudje zatrjujejo, da bi najtežje shajali brez vida, človek je vendarle vizualno bitje. Kaj pa sluh? Kaj če kar naenkrat ne bi slišali ptičjega petja, besed iz ust najbližjih ali zgolj zvonjenja telefona? Dokler naš sluh deluje, se njegovega pomena niti ne zavedamo, šele ko nam začne pešati, se zavemo, kako pomembno vlogo ima v našem življenju.

Kako signali, ki jih zaznava uho, preidejo v možgane?

Ljudje smo družabna bitja in sluh je eden izmed čutov, ki nam omogoča sporazumevanje z drugimi. ”Aparat”, ki nam to omogoča je uho, ki povezuje centralni živčni sistem z zunanjim svetom, delimo ga na zunanje, srednje in notranje uho. ” Zunanje uho ujame zvočne valove in jih usmeri do srednjega ušesa. Ta zvok okrepi in ga prevede do notranjega ušesa. Zvočni valovi trčijo v bobnič, ki zaniha in s tem povzroči vibracije slušnih koščic. Na tej kratki poti skozi zunanje in srednje uho se intenziteta zvočnega nihanja mehanično približno osemstokrat poveča. To omogoči nastanek tlačnih valov v tekočini polžka, ki je že del notranjega ušesa,” pojasnjuje Dominika Novak Pihler, dr. med., specialistka nevrologije. Mehanični valovi se v notranjem ušesu s pomočjo zaznavnih celic, imenovanih čutnice, pretvorijo v električni signal. Živčni končiči polžka se zbirajo v spiralnem gangliju. Iz tega področja vlakna po slušnem živcu potekajo v notranji sluhovod, kjer se združijo z ravnotežnostnim živcem v skupni živec. Celotni živčni snop gre skozi notranji sluhovod na zadnji steni skalnice v podaljšano hrbtenjačo, kjer ležijo kohleovestibularna jedra. Nevriti slušnega živca se stekajo v dorzalno in ventralno kohlearno jedro (prvi nevron). Vlakna iz ventralnega jedra se križajo in potekajo navzgor po slušni poti v možganskem deblu nasprotne strani. Od dorzalnega jedra potekajo vlakna k zgornji olivi iste, del vlaken pa k zgornji olivi nasprotne strani (drugi nevron). ” Od zgornje olive dalje potekajo vlakna kohlearnega jedra iste in nasprotne strani ter kot lemniscus lateralis preidejo v področje možganov, ki mu pravimo talamus (tretji nevron). S tega področja se vlakna preoblikujejo v akustično radiacijo, ki poteka v primarno slušno področje Heschlovega zavoja senčničnega režnja možganske skorje (četrti nevron). V sosednjih delih temporalnega režnja sta sekundarna in terciarna slušna skorja, ki omogoča razumevanje slišanega. S takšnim potekom večji del centralne slušne proge preide na nasprotno stran, del vlaken pa poteka po isti strani. Posledično takšen potek zagotavlja povezanost in primerjavo informacij iz levega in desnega polža s slušnimi središči obeh možganskih hemisfer,” povezavo med ušesnim aparatom in možgani pojasnjuje nevrologinja.

Okvare sluha vodijo v slabšo kakovost življenja

Vzroki za izgubo ali okvaro sluha so številni, v grobem pa okvare, ki vplivajo na poslabšanje sluha ali izgubo, delimo na gluhonemost in naglušnost. Gluhonemost je stanje, pri katerem je zaznavanje sluha v govornem področju tako motena, da človek ne sliši več, prav tako ne more posnemati ali ponoviti govornih elementov, zvokov. Nastane zaradi sprememb v jedrih, polžku ali slušnih poteh. Gluhost se lahko podeduje, lahko je prirojena ali pa pridobljena. Naglušnost po drugi strani pa označuje stanje, pri katerem človek nepravilno oz. pomanjkljivo sliši zvoke iz okolice. Poznamo več vrst naglušnosti, delimo jih glede na del ušesa, pri katerem je do okvare prišlo. Pri zaznavni naglušnosti gre tako za okvaro na območju med čutnicami spiralnega organa in možgansko skorjo, prevodna naglušnost pa je posledica bolezni bobniča, zunanjega ali srednjega ušesa. Tudi s staranjem naš sluh začne pešati, tako kot se to dogaja pri očeh in ostalih čutilih. T.i. starostna izguba sluha, ki običajno napreduje z leti, kot posledica sprememb v organizmu, ki poslabšajo prekrvavitev ušesnega sistema, spremlja tudi šumenje v ušesih. Kar od 25 do 50% starostnikom se zaradi poslabšanega sluha zmanjša življenjska kakovost. Čeprav je povezana s starostjo, se spremembe v lažji formi začnejo kazati že v srednjih letih, v tem času namreč pride do odmiranja čutnic, odgovornih za zaznavanje zelo visokih frekvenc. Tega sprva seveda sami ne zaznamo, z leti, ko okvara napreduje, pa je vse izrazitejša tudi na področjih nižjih frekvenc. Sprva opazimo, da ljudje s starostjo ne slišijo več zvonjenja telefona, budilke, morda težje sledijo pogovoru, glasnost na televizorju moti vse ostale v prostoru. Izguba sluha poteka postopoma, zato se oseba, ki slabo sliši, počasi navaja na vse šibkejše zvoke, kmalu to postane velika ovira pri komuniciranju z drugimi. Pri starosti osemdeset let večina že ne more normalno delovati brez uporabe slušnega aparata.

Možganska telovadba za ohranjanje miselne kondicije

Pomembno je, da ohranjamo možgane aktivne skozi vse življenjske faze, predvsem v starosti. Kadar se pojavijo starostna stanja, kot je naglušnost, se ljudje pogosto začnejo umikati iz družabnega življenja, s tem pa še pospešijo upad kognitivnih funkcij, kot so pozabljivost, slaba koncentracija, osredotočenost. Spremenita se njihovo obnašanje, osebnost, lahko se pojavi depresija. V primeru, da uho in slušna pot dlje časa nista ustrezno vzdražena, sluh začne pešati. ” Gluhost lahko vodi v reorganizacijo možganske skorje. To lahko vodi v spremenjeno zaznavanje sluha in tudi na kognitivno delovanje posameznika, socialno izolacijo in demenco, ” opozarja nevrologinja. Izguba sluha pri starejših sproža tudi stres, saj se osebe pogosto obremenjujejo s tem, ali so pravilno razumele povedano. Tako kot telovadba, ki koristi telesu, je potrebna tudi telovadba možganov za ohranjanje miselne kondicije. Možgani delujejo kot mišice, če jih primerno zaposlimo in se z njimi ”gibljemo”, ostanejo močni in gibljivi, če ni tako, pa izgubijo sposobnost in funkcijo. Možgansko kondicijo ohranjamo z reševanjem križank in ostalih miselnih nalog, branjem… Odlična ”telovadba” je tudi učenje tujih jezikov,  ljubitelji glasbe se lahko lotijo tudi igranja glasbila. Z nekajminutno vadbo na dan boste močno prispevali k ohranjanju spomina in dejavnosti možganov.

Sami se pogosto niti ne zavedamo, da je naš sluh oslabljen

Prvi znak poslabšanja sluha so signali, ki jih oddaja naša okolica. Naši bližnji nas pogosto svarijo, sami pa menimo, da z našim sluhom ni prav nič narobe. Takrat je čas, da se oglasite pri zdravniku, ki vas bo v primeru težav napotil k otorinolaringologu, ki bo že ob pogovoru in pregledu lahko opredelil izgubo sluha. S pomočjo avdiometra se običajno opredeli tudi vrsta in stopnja izgube sluha. Če zdravljenje okvare ni mogoče, prav tako k izboljšanju stanja ne bo pripomogla operacija, strokovnjak predpiše uporabo slušnega aparata. Najboljši je učinek ob uporabi slušnega aparata na obeh ušesih, saj se bistveno izboljša poslušanje, zmanjša se moteče šumenje in prepreči postopen upad govora. In kako deluje slušni aparat? Gre za male ojačevalce zvoka, ki s sodobno tehniko omogočajo zaznavanje zvoka in razumevanje govora tudi v primeru hrupa. Nekateri zmotno mislijo, da se ob uporabi slušnega aparata sluh poslabša, kar je seveda zmotno, saj slušni aparat aktivira naš naravni slušni aparat (uho) in možgane. Ob našem vključevanju v okolje, pogovore sta tako uho in slušna pot spet vzdražena, na ta način pa se slušna sposobnost ohranja.

VIR: ABC Zdravja, marec 2020.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Prepis-oddaje-Prisluhnimo-tisine-Slabo-slisim-kaj-zdaj-AUDIO-BM-slusni-aparati

BESEDILO ODDAJE PRISLUHNIMO TIŠINI

V prejšnjem prispevku smo vas povabili k ogledu oddaje Prisluhnimo tišini na temo SLABO SLIŠIM, KAJ SEDAJ? Poleg ogleda vas sedaj vabimo k branju vsega, kar je bilo povedanega v tej oddaji.

Dober dan, pozdravljeni v Prisluhnimo tišini.

Število ljudi z okvaro sluha kljub napredku v zdravstvu narašča. Izguba sluha je navzven sicer nevidna, njene posledice pa so vse prej kot zanemarljive saj bistveno omejuje naše možnosti pri vključevanju v družbo. Zato ni življenje z naglušnostjo prav nič preprosto.

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je v letu 2018 v Evropski uniji živelo 466 milijonov z okvaro sluha. Do leta 2030 se bo to število predvidoma povzpelo na 630, do leta 2050 pa na kar 900 milijonov. Pot do rehabilitacije sluha se začne z vašo odločitvijo, da boste težave začeli reševati.

Po slušni aparat je težko iti, po prvi slušni aparat, ker se nočeš soočiti s tem, da si izgubil sluh. Nujno pa je, da si človek prizna izgubo, se začne s tem soočati in si priskrbi aparat, saj se kakovost življenja po oskrbi s slušnim aparatom bistveno dvigne in spremeni. Zelo težko sem sprejela svoj prvi slušni aparat. 15 let je trajalo, da sem sprejela to, da imam izgubo sluha. Še najbolj strašljivo je bilo, da je bila to progresivna izguba sluha in me je v prihodnosti čakala gluhota. Pred šestimi leti, ko sem popolnoma izgubila sluh, sem zapadla v depresijo iz katere mi je bilo zelo težko splezati na površje, ker se mi je zdelo to, da ne slišim, nekaj strašljivega. To, da se ne morem pogovarjati v družini, z otroki, da imam probleme v službi. Dejansko se ti v življenju vrti film, kako je v svetu tišine, kako je to. Moram reči, da sem v tem obdobju poiskala pomoč v Društvu gluhih in naglušnih v Kranju in so mi kolegi iz društva zelo veliko pomagali. Nato pa sem se odločila za polžev vsadek, ki mi je odprl svet. Tako da vidim svetlobo, predvsem pa mi je dal moč in samozavest, da si upam.

Sluh lahko hitro preverite tudi z uporabo brezplačne aplikacije hearWHO. Če na testu dobite manj kot 50 točk, je okvara sluha precej verjetna. Človek opazi da slabše sliši na več načinov. Pogoste so pritožbe družinskih članov, da si televizijski ali radijski aparat naravnate na raven jakosti zvoka, ki je drugim že neznosna. Pogosto to ljudje opazijo sami in rečejo, dvakrat moram vprašati, šele potem slišim. Pogosto ljudje ne slišijo kakšnih opozoril iz okolice. Kar bi mene res skrbelo, recimo, da preslišite, da za vami vozi rešilni avto, vi ste pogledali v ogledalo, luči niste videli, zvočnih signalov pa ne slišite. Na cesti vam lahko nekdo potrobi, ne nazadnje zvoki opozarjajo tudi na kakšne hude reči, da je potres ali kaj takega, in ta opozorilni sistem pri slabem sluhu absolutno odpade. Če se zavedate, da imate težave s sluhom, a kljub temu ne ukrepate, si otežujete govorno komunikacijo in družbene stike. Prav tako lahko naglušnost vpliva na poslabšanje depresije in je najpogostejši spremenljivi dejavnik tveganja za demenco. Zaradi posledic zapoznele uporabe slušnega aparata najverjetneje tudi ne boste deležni enakih koristi njegove uporabe, kot če bi ukrepali takoj. Ne nazadnje pa naglušnost vpliva tudi na vaše najbližje in lahko povzroči nesporazume.

S tem ko ne slišimo oziroma slišimo slabše, odpada cel razred dražljajev. To se pravi, morda ne boste niti več odgovorili na telefon niti sami nikamor poklicali. Na koncerte ne boste več hodili, družini se pri gledanju televizije ne boste pridružili, ker če bi želeli dati na svojo glasnost, na svojo jasnost, bo cela družina ušla. Pogovorov se neradi udeležujete, ker kar naprej nastavljate uho oziroma prosite sogovornika, da govori glasneje, morda se celo izogibate socialnim stikom, morda postanete socialno izolirani.

Še zlasti pri otrocih je takojšnja korekcija sluha nujna, saj vpliva na razvoj govora in druge socialne veščine, ki jih otrok razvija za uspešno vključevanje v družbo.

Slušni aparat se predpiše na naročilnico, predpiše ga specialist otorinolaringolog po tako imenovanem preizkusu sluha, ki mu rečemo avdiometrija. Enostavno dobite zelo visoko kvalitetne slušalke, skozi katere vam dozirano predvajajo tone glasbe v določeni višini in jakosti, vi označujete ali signalizirate, kaj slišite in česa ne, in se to zelo hitro odkrije. Rehabilitacije v smislu, da se bo sluh izboljšal, tako kot če bi primerjali s fizioterapijo, pravzaprav ni, ker te okvare sluha so redko reverzibilne, da bi jih lahko povrnili.

V Bosni je bila sramota, da ne slišiš, in to se je skrivalo. Moj sluh se je poškodoval zaradi okužbe možganov, ki sem jo dobila takoj po rojstvu. V tem času, ko sem se rodila, ni bilo ozaveščanja staršev, kako je pomembno, da otrok sliši, da uporablja aparat in tako naprej. Jaz pa sem na začetku kot otrok, ko sem slišala napačno, na vprašanja dajala tudi napačne odgovore, in so nekateri mislili, da sem v bistvu prizadet otrok, da sem otrok s posebnimi potrebami, ker dajem napačne odgovore. To se je nadaljevalo vso osnovno šolo do srednje šole, kjer sem se zavedala, da ne slišim. Ko sem prišla v Slovenijo, stara 42 let, sem prvič naredila test. Prvič sem dobila slušni aparat in prvič sem slišala petje ptic in tudi dojela, kako je to pomembno za človeka. Takrat so nastale tudi prve težave, ker nisem prenašala tega hrupa, zato sem se tudi težko navadila na slušni aparat, ampak zavedam se, da moram premagati še ta problem.

Statistični podatki kažejo, da mine približno deset let, preden si človek prizna, da slabše sliši in da potrebuje slušni aparat. Nato traja še okoli dva ali tri mesece, da se navadi na zvoke slušnega aparata, in še od tri do šest mesecev, da to kar sliši, tudi razume.

Slušni aparat se testira najmanj dva tedna do obdobja treh mesecev, pomembno pa je zato, da lahko uporabnik preizkusi, kako mu odgovarja slušni aparat, da ga preizkusi tako fizično kot tudi z vidika samega zvoka. Prva izbira je odvisna od treh pogojev. Najpomembnejši je avdiogram, se pravi meritev sluha, drugo je tudi anatomija ušesa, tretje pa sama psiho-fizična sposobnost vsakega uporabnika, ker imajo nekateri mogoče bolj okorne prste, slabši vid in v tem primeru zelo težko ravnajo s kakšnimi majhnimi aparati. Vsakega uporabnika tudi mi naročimo na kontrolni pregled, tako da preverimo, kako zadovoljivo je njegovo poslušanje. Osnovni aparati pravzaprav zadoščajo za tisto osnovno komunikacijo za pogovor v manjši družbi, za poslušanje radia, televizije. Osnovni model slušnih aparatov v celoti krije zdravstvena zavarovalnica. Če se uporabnik želi odločiti za boljši nadstandardni model, ki omogoča bolj kvalitetno obdelavo zvoka, boljše ločevanje hrupa od govora, povezljivost z drugimi napravami, v tem primeru je potrebno doplačilo, ki ga uporabnik krije sam.

Petra Arula je po poklicu slovenistka in sociologinja. Najraje je nasmejana, vedno pa je radovedna. Odlična kombinacija za njen poklic, saj danes uspešno vijuga med pisanjem člankov, snemanjem intervjujev in lektoriranjem. Aktivno ustvarja tudi blog pisano.si.

Ko sem začela prihajati v puberteto, je moja mama opazila, da zelo zelo slabo sliši. Doma se je začela nekakšna kalvarija, ker je zelo težko sprejela slušni aparat. Takrat sem se odločila, da če bom slabo slišala, ne bom imela slušnega aparata. Sama sem opazila, da slabo slišim, s srednji šoli v gledališču. Vsi okrog mene so slišali, kaj igralec govori. Če je bilo preveč tiho ali mogoče nižji glasovi, ki jih težje zaznavam, nisem slišala. Takrat sem vedela, da sem na mamini poti slabega sluha. Seveda nisem nikomur povedala. Ko sem rodila hčerko, pri 36 letih, se mi je sluh drastično poslabšal, in takrat sem šla po aparat. Že prej sem govorila, da slabo slišim, samo ljudje me niso jemali resno oziroma so mi potem rekli, da jih ne poslušam, da nisem zbrana. Ampak v resnici, če slabo slišiš, si ekstremno zbran, zelo se trudiš. Začneš brati z ustnic. Tudi nisem opazila, da sem začela vedno bolj ostajati doma, da sem se vedno manj družila z ljudmi, da me je kdo povabil kam, pa nisem šla, ker sem se bala, da ne bom mogla komunicirati. Če ne slišiš dobro, ves čas predvidevaš. In lahko rečeš kakšno čisto mimo. Ali pa ujameš. Ampak tudi, ko ne ujameš, včasih misliš, da si ujel. In ko ne ujameš, ne moreš reči: »Kaj si rekel pred šestimi stavki?« In: «V bistvu pojma nimam, o čem govoriva.« »Zakaj pa nisi vprašala?« Ker ves čas sestavljam. In te sestavljanke v glavi ti vzamejo toliko energije. Tudi če si se imel krasno na kavi z nekom, delal super intervju, karkoli pač se je dogajalo, si zelo utrujen. Za svoje potrebe, da lahko kolikor toliko normalno funkcioniram v pisarni, da lahko delam intervjuje, grem na tiskovne konference, da slišim otroka doma, potrebujem nadstandardni aparat. Osnovni aparat mi ne pomaga dovolj oziroma bi bilo vseeno, če ga sploh ne bi imela. Moj aparat je stal približno 2500 evrov – dva aparata. Obstajajo pa tudi veliko dražji. Navajanje ni lahko, ker slušni aparat ni toliko pameten kot naši možgani. Ko sem dobila aparat, sem se počutila, kot bi zadela jackpot, ker sem kar naenkrat slišala stvari, ki jih prej nisem. Šla sem na kavo in nisem vedela, od kod sedaj neka glasba, ali je tisto, kar mi je akustik pokazal, ali je iz lokala. Ko sem stopila iz avta, sem se ustrašila, ko sem stopila na listje. Nisem vedela kaj je zahreščalo. Zvoki so drugačni kot v resničnem življenju brez slušnega aparata. Navajanje na aparat ni lahko. Slušni aparat niso očala, to ni enako. In ne pričakujte od ljudi, ki so dobili slušni aparat, da vas bodo slišali vse, da bo sedaj svet čisto drugačen. Ne bo, bo pa veliko lažje. Jez sem sedaj spet začela živeti, začela sem spet ven hoditi, se družiti. Zame se je veliko spremenilo, ampak vseeno velikokrat ne slišim dobro. Je pa lažje, ker imam aparat.

Slušni aparat lahko tudi zavarujete. Premija je odvisna od njegove vrednosti. Neizpodbitno dejstvo pa je, da si nadstandardnih slušnih aparatov ne more privoščiti vsak. Prav tako so nedosegljivi kar 70 odstotkom upokojencem.

Moram povedati, spet bom ponovila, nizke pokojnine so tiste, ki ljudi ovirajo, da ne morejo nabavljati aparatov. Res pa je, da marsikje družina stopi skupaj in pomaga. Drugo, kar je, ljudje imajo velik problem tudi na cesti. Poglejte, če človek ne sliši avtomobila, če ne sliši govora, če ga nekdo v trgovini karkoli sprašuje, je to kar velik del invalidnosti človeka. Kakovost življenja se mu bistveno zmanjša zaradi tega, ker je odvisen od pomoči, da nekdo gre z njim, ker takšen upokojenec ni varen na terenu, ni varen zunaj. Prav tako je problem komunikacija med posameznimi družinskimi člani.

Pri 80 letih že večina ljudi potrebuje slušne pripomočke, zato je podpredsednica Zveze upokojencev Slovenije ogorčena nad dejstvom, da nekateri domovi za starejše dodatno zaračunavajo pomoč pri nameščanju slušnega aparata, za kar naj bi uporabniki vsakič doplačali en evro.

Ob mednarodnem dnevu skrbi za sluh, ki smo ga zaznamovali v začetku marca, svetovna organizacija naglušnih poziva, da preverite svoj sluh. Čakalne dobe pri specialistih ORL so po državi različne. Sami pa poskrbite, da je hrupa iz ozadja v vašem domu, na delovnem in javnih mestih čim manj. Ker se mu ne morete izogniti, uporabljajte zaščitne čepke.

Letos je slogan Sluha za življenje – ne dovoli, da te izguba sluha omeji. Kar pomeni vse, kar se poudarja: dobra dostopnost, hitra in zgodnja intervencija ob izgubi sluha in dobra oskrba z ustreznimi tehničnimi pripomočki.

Televizija Slovenija se gluhim in naglušnim prilagaja s podnaslavljanjem in spremljanjem oddaj s tolmačem v slovenski znakovni jezik. Nasprotno komercialne televizije dostopnosti ne zagotavljajo. Na Televiziji Slovenija v realnem času podnaslovimo veliko večino oddaj. Okrog 80 odstotkov, vštete so tudi tuje oddaje, ki so po sami naravi podnaslovljene, saj smo dežela podnaslavljanja. V realnem času so predvsem podnaslovljeni Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, kot osrednja informativna oddaja, vse druge informativne oddaje in vse oddaje, ki so pripravljene vnaprej. Podnapise lahko vključimo prek teleteksta. Za prvi spored izberemo stran 771, za drugi spored 772. Pri podnaslavljanju oddaj v živo si pomagamo tako, da pridobimo prej pripravljene tekste. Potem jih v živo spuščamo v program. Če pa to ni mogoče, to je predvsem pri studijskih oddajah, kjer so gostje, kjer ni mogoče, ali pri vklopih v živo, tam pa podnaslovimo oddaje takoj po oddaji. In so podnaslovljene že na voljo pri ponovitvi in seveda v spletnem arhivu. Na MMC, na Dostopno.si in prek hibridne televizije. S tolmačem v slovenski znakovni jezik predvajamo kar lepo število oddaj vsak dan. Naši gluhi gledalci lahko oddaje s tolmačem sočasno spremljajo večinoma na TV SLO 3. Tudi prek spleta, MMC TV, in če katero zamudijo, si jo lahko ogledajo v spletnem arhivu 4D in Dostopno.si.

Večjo dostopnost bo kmalu omogočil tudi program Tolmač. Ta bo predavanja na fakulteti zapisoval v slovenski jezik. Hkrati bo sproti lahko prevajal v tuje jezike. Ta umetna inteligenca bo ob koncu razvoja lahko pisano besedo tudi brala. Tako bo Tolmačeva korist vsestranska: deloval bo kot zapisnikar za naše študente in omogočal sledenje predavanj tujim študentom. Dostopnost pa bo zagotovil tudi senzorno oviranim. Zato, da bo Tolmač deloval kakovostno, je pomembno, da skupine znanstvenikov vnesejo vanj čim več besed.

Razpoznava govora je takrat, ko uporabnik računalniku nekaj pove. Računalnik to razume in zapiše z besedilom. Takrat ko govorimo o sintezi govora, pa zapisano besedo računalnik izgovori na tak način, da jo uporabnik sliši in razume. O prevajanju med jeziki pa govorimo takrat, ko izgovorimo besedo v enem jeziku, računalnik to razume in prevede v drug jezik, in ko izpiše ali izgovori v drugem jeziku. Produktov ne razvijamo ciljno samo za naglušne in slabovidne. Mi se ukvarjamo s temi tehnologijami za splošno uporabnost za kogarkoli. Skupine lahko na tak način pridobijo zelo veliko. Takrat ko je pomanjkanje zmožnosti nekaj slišati, se lahko to zapiše. Takrat ko je pomanjkanje zmožnosti nekaj videti, se lahko to izgovori. Takrat ko lepo izgovarjamo besede, bo sistem kar dobro že razpoznaval. Nismo pa seveda še tam, da bi lahko to počeli v živo, ker lahko pride do napak, ki spremenijo pomen. Napake pa prihajajo zaradi tega, ker izgovorimo besede, ki niso v slovarju, ker jih izgovorimo nečisto, jih izgovorimo morda v dialektu. Bolj ko je težek dialekt, težja je razpoznava. Tudi sami imamo pri marsikaterih dialektih zelo velike težave. Tudi v tujini se razpoznava govora ne uporablja neposredno za proizvajanje podnapisov v živo. Obstajajo tudi druge tehnologije, to sta velotyping in respeaking. Prva taka primera v tujini, ki sta precej v uporabi. Pri velotyping gre za nekoga, ki posluša in piše podnapise v živo. Zato se imenuje velotyping, ker je sposoben zelo hitro pisati. Medtem ko je respeaking tehnologija, ki uporablja razpoznavni govor. Imamo profesionalnega govorca. Njegova naloga je, da posluša neki dogodek in ga ponovno govori sistemu. Ta ga razpoznava in bo potem produciral podnapise.

Govorne tehnologije oziroma program Tolmač bodo 21. aprila javno predstavili na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. Evropska unija namenja sprejemanju zakonodaje, ki uresničuje pravico invalidov do večje dostopnosti, pomemben poudarek. Zato je na nedavnem regionalnem forumu Dostopna Evropa o tem, kako premostiti digitalne razlike in omogočiti marginaliziranim skupinam uporabo prednosti informacijske in komunikacijske tehnologije, razpravljalo 250 udeležencev iz 35 držav. V preteklosti so bile spletne strani take, da je vse migetalo. Novi trendi so taki da mora biti vsebina kratka, jasna, jedrnata, razumljiva. Na drugi strani pa je treba pogledati, da so dostopne vsem, ne le slepim in gluhim. Tudi drugim osebam, ki se ne morejo gibati, ne morejo miške premikati, nekateri se težko premikajo, težko tipkajo. Nekateri uporabljajo usta. Ko se načrtujejo spletne strani, je treba sodelovati z invalidskimi organizacijami in strokovnimi institucijami, zavodi, ki se ukvarjajo s tem, ki so usposobljeni, da sodelujejo pri razvoju spletišč. Pri televizijah je treba ločiti javni servis in zasebne televizije. Konvencija OZN se nanaša na javni sektor, tudi na RTV Slovenija v našem primeru. Za gluhe je treba zagotoviti tolmačenje. Želja je, da bi, tehnološko gledano, lahko gluh človek priklopil in imel sliko v sliki, da ni nekih rešitev, da so segregirani, da je to na posebnem kanalu. Skratka, to je stvar tehnologije. Za naglušne, da je vse podnaslovljeno, da je možno izklopiti in vklopiti podnapise. Da v prihodnosti, ne bo šlo le za golo podnaslavljanje, ampak tudi za opisovanje, obogatene podnapise. Pri tolmačenju je tako, da je težko zagotoviti celoten program, je pa želja od 10 do 20 odstotkov, neki dolgoročni cilj. Če opazite poslabšanje sluha, se nemudoma odločite za obisk pri specialistu. Tako boste takoj na pravi poti, da ohranite kakovost in način svojega življenja. Splošen nasvet je: raje ne kupujte slušnih pripomočkov po spletu, temveč izkoristite zdravstveno zavarovanje. Tako boste zagotovo dobili kakovosten slušni aparat. Nikakor pa ne odlašajte.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Prisluhnimo-tisini-rtvslo-audio-bm-slusni-aparati

SLABO SLIŠIM, KAJ ZDAJ?

Vabimo vas k ogledu oddaje Prisluhnimo tišine. Iz vsebine oddaje:

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bo do leta 2030 v Evropski uniji živelo 630 milijonov ljudi z okvaro sluha. Če se zavedate, da imate težave s sluhom, a kljub temu ne ukrepate, si otežujete družbene stike. Naglušnost lahko vpliva tudi na poslabšanje depresije in je najpogostejši spremenljivi dejavnik tveganja za demenco.

Darja Pajk je spregovorila o depresiji v času izgubljanja sluha, Admira Robin pa o tem, da je bilo v Bosni sramotno, če nisi slišal, in so to skrivali, namesto da bi se rehabilitirali. Tudi Petra Arula je naglušnost sprva skrivala in čedalje pogosteje ostajala doma.

Ob ogledu oddaje boste izvedeli tudi, koliko oddaj vam je na voljo s podnapisi na TV SLO, kako daleč so slovenski znanstveniki z razvojem razpoznave govora in koliko pozornosti namenja EU sprejemanju zakonodaje, ki uresničuje pravico invalidov do večje dostopnosti.

Ogled oddaje Prisluhnimo tišini z naslovom: SLABO SLIŠIM, KAJ ZDAJ? >>

Premierno je bila oddaja predvajana 8. marca 2020 na RTV SLO 1.

Več o oddaji Prisluhnimo tišini

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini se predvaja od leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja. Gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
skrb-za-sluh-v-druzini-audio-bm-slusni-aparati

MEDNARODNI DAN SKRBI ZA SLUH

Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2007 razglasila 3. marec za Mednarodni dan skrbi za sluh (International Ear Care Day oz. IECD). Tema letošnjega Mednarodnega dne skrbi za sluh, ki jo pri nas obeležuje predvsem Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije nosi naslov »Sluh za življenje, ne dovoli, da te izguba sluha omeji.«

Število ljudi z okvaro sluha kljub napredku v zdravstvu narašča. Izguba sluha je navzven sicer nevidna, njene posledice pa so vse prej kot zanemarljive, saj bistveno omejuje naše možnosti pri vključevanju v družbo. Zato ni življenje z naglušnostjo prav nič preprosto. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je v letu 2018 v Evropski uniji živelo 466 milijonov ljudi z okvaro sluha. Do leta 2030 se bo to število predvidoma povzpelo na 630, do leta 2050 pa na kar 900 milijonov.

S starostjo sluh peša, vzroki za to so različni. Zadnje raziskave so pokazale, da ima okvaro sluha čedalje več ljudi, kar pripisujejo tudi daljši življenjski dobi. Problem naglušnosti je v tem, da se v življenje prikrade postopoma. Ker človek počasi izgublja sluh, se na to izgubo navaja in je najprej niti ne opazi. In prav zaradi postopnosti– posebno če je starejši – izgubo zanika: trdi, da sliši, čeprav ne več. Zato se o izgubi sluha pogosto ne želi poučiti, sčasoma začneta pešati spomin in koncentracija, zaradi sramu pa se osami. Človek opazi, da slabše sliši na več načinov. Pogosto so pritožbe družinskih članov, da si televizijski ali radijski aparat naravnate na previsoko jakost, ki je  drugim že neznosna. Pogosto dvakrat vprašate, da razumete. Se težko pogovarjate po telefonu. V gledališču ne razumete dogajanja na odru.

Če se zavedate, da imate težave s sluhom, a kljub temu ne ukrepate, si otežujete govorno komunikacijo in družbene stike. Prav tako lahko naglušnost vpliva na poslabšanje depresije in je najpogostejši spremenljivi dejavnik tveganja za demenco. Zaradi posledic zapoznele uporabe slušnega aparata najverjetneje tudi ne boste deležni enakih koristi njegove uporabe, kot če bi ukrepali takoj. Ne nazadnje pa naglušnost vpliva tudi na vaše najbližje in lahko povzroči nesporazume. Še zlasti pri otrocih je takojšnja korekcija sluha nujna, saj vpliva na razvoj govora in druge socialne veščine, ki jih otrok razvija za uspešno vključevanje v družbo.

Statistični podatki kažejo, da mine približno deset let, preden si človek prizna, da slabše sliši in da potrebuje slušni aparat. Nato traja še okoli dva ali tri mesece, da se navadi na zvoke slušnega aparata, in še od tri do šest mesecev, da to, kar sliši, tudi razume. Sluh lahko hitro preverite tudi z uporabo brezplačnega spletnega testa.

Pot do slušnega aparata se sicer začne z odločitvijo osebnega zdravnika, naj posameznik obišče specialista. Čakalne dobe pri specialistih ORL so po državi različne. Če specialist ORL ugotovi okvaro sluha, osebi izda naročilnico za testni slušni aparat. Oseba se s to naročilnico oglasi pri pogodbenem dobavitelju Zavoda za zdravstveno zavarovanje, kjer izbere testni slušni aparat.

Če opazite poslabšanje sluha, se nemudoma odločite za obisk pri specialistu. Tako boste takoj na pravi poti, da ohranite kakovost in način svojega življenja.

Splošen nasvet je: raje ne kupujte slušnih pripomočkov po spletu, temveč izkoristite zdravstveno zavarovanje. Tako boste zagotovo dobili kakovosten slušni aparat. Nikakor pa ne odlašajte! Sami pa poskrbite, da je hrupa iz ozadja v vašem domu, na delovnem in javnih mestih čim manj. Kjer se mu ne morete izogniti, uporabljajte zaščitne čepke.

Vir: Izjava Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije za javnost

Prispevek z zvočno izjavo na Radiu Slovenske Gorice >>

Več o sluhu >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Testiranje-slusnih-aparatov-Unitron-Flex-Trial-Phonak-Widex

OD SKEPTIKA DO VERNIKA

Naprezanje proizvajalcev v zadnjih letih se je upredmetila v novi generaciji slušnih aparatov, pravih miniaturnih računalnikih, ki nam v povezavi z aplikacijami na telefonih omogočajo njihovo upravljanje v različno zahtevnih slušnih okoljih, ustvarjanje svojih programov, prostoročno telefoniranje, poslušanje glasbe in televizije in tudi uporabo digitalnih pomočnikov, kot so Aleksa, ali Bixby voice ali Googlov asistent. Vse to slišite samo vi. In ker so slušni aparati res že miniaturni in tako rekoč nevidni, vam omogočajo, da vas okolica s slušni aparati ne dojema več kot invalida, ampak kot nekaj več …

Slušni aparati niso od včeraj. Moj dedek ga je nosil že pred skoraj pol stoletja. Spominjam se velikega in okornega plastičnega ohišja nezdravo rjave barve n dedkove vsakodnevne nejevolje, ker ga je moral nositi. Žal pa ni bilo zaznati opazne razlike pri njegovem sluhu.

Tudi moja generacija prihaja v leta, ko mnoge čakajo enake težave. Naglušnost, izguba sluha, nerazumevanje govora … To niso pojavi, ki nastopijo čez noč. Že ugotoviti, da ne slišite dobro, je proces. Izjemno težko namreč s kom primerjamo, ali slišimo enako dobro. Največkrat pa se začne s pritoževanjem domačih, na primer zaradi preglasnega televizorja.

Deset let

Presenetljiv podatek iz statistike: od prve zaznave naglušnosti do nabave slušnega aparata traja povprečno kar deset let. Ta podatek je pomemben, kajti dokazano je, da se center za sluh v možganih, kjer procesiramo zvoke, ki jih prejmemo prek ušes, ob neprejemanju impulzov poleni oziroma se celo začne izklapljati. To pomeni, da je dolgotrajen izostanek zvokov škodljiv, zato je priporočljivo začeti nositi slušni aparat čim prej in s tem upočasniti proces naglušnosti. Si lahko predstavljate, da bi slabovidni z nakupom očal odlašali toliko časa? Zagotovo ne.

Razvoj slušnih aparatov v sklopu portala Varna starost iz osebnega interesa spremljam že desetletja. Tehnologija napreduje skokovito, slušni aparati se fizično zmanjšujejo, seznam funkcij na prospektih se podaljšuje, avtomatika v njih pa se izboljšuje iz generacije v generacijo. Pravi mali računalniki. Vedno pa sem se spraševal, kako naj mi, naglušni uporabniki, objektivno poiščemo in izberemo najboljši slušni aparat zase. Najverjetneje bomo vedno prisiljeni verjeti najprepričljivejši reklamni akciji najprodornejšega prodajalca. Prepričan sem, da bo le malokdo naredil primerjalni test med slušnimi aparati različnih proizvajalcev.

Rad uporabljam primerjavo med očali in slušnimi aparati. Gre za primerljiva pripomočka, ki sta namenjena korekciji čutil, prvi za vid in drugi za sluh. In hkrati je razlika neverjetna: očala so že stoletja pomemben modni dodatek, medtem ko slušne aparate praviloma še vedno skrivamo kot znamenje in dokaz invalidnosti, čeprav gre za enakovredno hibo.

Primerjava je vseeno dobra, saj mislim, da večina dobro razume, da moraš pri težavah z vidom obvezno najprej do zdravnika – oftalmologa, okulista, ki nas pregleda, postavi diagnozo in po potrebi izda napotnico za izdajo očal. Če imamo srečo, da je naša slabovidnost enostavna, si morda še lahko pomagamo z bližnjico in poceni očala kupimo v drogeriji ali prek spleta, sicer pa nas praviloma čaka obisk optike, kjer bo strokovnjak optik izdelal očala po meri, prilagojena točno našemu vidu in našim očem.

Podobnost

S sluhom je podobno. O težavah poveste osebnemu zdravniku, ta vas napoti k specialistu – otologu. Pregledal vas bo, izvedla bosta strokoven test sluha in dobili boste svoj avdiogram, iz katerega bo nedvoumno razvidno, kakšno je stanje vašega sluha. In če se doktor ob pogledu na vaš avdiogram začne z vami kar naenkrat pogovarjati občutno glasneje kot prej, to pomeni, da tista krivulja pomeni odstopanje od normalnega sluha in da ste deklarirano naglušni. Upravičeni ste do napotnice, s katero vam država subvencionira nakup slušnega aparata pri kateremkoli prodajalcu s koncesijo. Izberite torej slušni center (ekvivalent za optiko) in se naročite pri strokovnjaku – slušnem akustiku, ki vam bo pomagal izbrati za vas in vašo naglušnost primeren slušni aparat.

Izbira je velika. Zelo priporočam, da se prepustite svetovanju slušnega akustika. Mnogo bolje od vas ve, kakšno obliko slušnih aparatov vam bo ponudil in kakšno tehnologijo v njih. Seveda je po svoje moteče, da je slušni akustik hkrati strokovnjak in prodajalec, saj ti dve vlogi nista nujno vedno v prid kupca. Dejstvo pa je, da se z nakupom slušnega aparata vzpostavi obveznost prodajalca do vas, ki traja celotno življenjsko dobo slušnih aparatov, to je dolgih šest let. Zato je bojazen, da vam bodo prodali mačka v žaklju, dokaj neupravičena. Večina prodajalcev pa ponuja slušne aparate najprej v brezplačen test, in obvezno ga izkoristite.

Zakaj torej odlašati? Oh, saj vem, poznam tisoč razlogov in izgovorov, ki sem jih pred odločitvijo preigraval tudi sam. Predvsem stališče – »nisem še toliko naglušen, da res potrebujem slušni aparat«, se da hitro in strokovno potrditi ali ovreči. Na razne pomisleke, za katere sem slišal med raziskavo, kot na primer glede tega, da boste v test dobili slušne aparate, ki so jih v ušesa vtikali preizkuševalci pred vami, pa kar pozabite. Ušesni vložki so potrošni material in dobili boste povsem nove, še nikoli rabljene. Zakaj raziskujem in pišem o slušnih aparatih? Kot urednik portala Varna starost se že dobro desetletje posvečam ciljni skupini starejših in imam kar dober vpogled v to, koliko je naglušnost težava te generacije, kako vpliva na njihovo razumevanje okolice. Spoznal sem veliko naglušnih, a slišal le malo zgodb o zadovoljnih uporabnikih slušnih aparatov. Kvečjemu obratno. Zato me je osebna izkušnja s slušnimi aparati zelo presenetila in navdušila. Spremenila mi je življenje – na bolje. Prehodil sem torej celotno pot, od skeptika do vernika. In zdaj bi rad to navdušenje delil.

Peter Arčon

Objavljeno 28. 2. 2020 v SUPER 50 – Prilogi Dela in Slovenskih novic.

O portalu VARNA STAROST

Portal VARNA STAROST je informativni spletni portal in hkrati osebno svetovalni servis za starejše in njihove svojce. Zbiramo, urejamo in posredujemo informacije o ponudbah namenjenih starejšim. Obenem pa nudimo pomoč na osebni ravni: s pomočjo pravnih, nepremičninskih in finančnih svetovalcev iščemo najboljše rešitve. Projektiramo varno starost.

Na enem mestu smo zbrali znanja različnih strokovnjakov, ki svetujejo in pomagajo rešiti vse vrste problemov. Ažurno spremljamo ponudbo storitev namenjenih starejšim. Sledimo trgu varovanih in oskrbovanih stanovanj, dnevno smo v kontaktu z nekaterimi upokojenskimi domovi in drugimi ponudniki storitev na tem področju. Naša pravna služba predlaga in pripravlja rešitve s področja dedovanja in prenosov lastništva, nepremičninski strokovnjaki pomagajo z nasveti in realizacijo upravljanja nepremičnin, finančni svetovalci iščejo optimalne rešitve, ki zagotavljajo varno in brezskrbno preživljanje starosti. Več >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Polzev-vsadek-cochlear-implant_audio-bm-slusni-centri-informacije

25. FEBRUAR JE MEDNARODNI DAN POLŽEVEGA VSADKA

Polžev vsadek je elektronska naprava, ki spremeni vsakodnevne zvoke v kodirane električne impulze in neposredno dovede električni signal v slušni živec. Mikrofon lovi zvoke okolja in jih posreduje v govorni procesor. Ta jih analizira in digitalizira v kodirane signale, ki se prenesejo do oddajnika in v notranje uho. Vsadek prej gluhim posameznikom omogoča, da se precej dobro in brez večjih slušnih težav znajdejo v svojem okolju, podobno kot oseba, ki ji je sluh začel nekoliko pešati.

Polžev vsadek nadomesti nedelujoči del ušesa in omogoča, da lahko tudi gluhi ponovno slišijo. Uporabniki v povprečju dosegajo 80-odstotno razumevanje stavkov, kar jim zagotavlja precej nemoteno komunikacijo, pogovarjajo pa se lahko tudi po telefonu. Prav tako lahko v glasnem okolju izločijo zanje pomembne glasove in aktivno sodelujejo v pogovorih.

Za polžev vsadek so primerne gluhe osebe in posamezniki z zelo težko zaznavno okvaro sluha, katerim slušni aparat ne predstavlja več primerne rešitve, ne glede na njihovo starost. Po vseh opravljenih pregledih se takšno osebo uvrsti na seznam za operacijo. Danes polžev vsadek uporablja že več kot 150.000 Evropejcev, približno 60% je odraslih uporabnikov, 40% pa je otrok.

Več informacij o polževih vsadkih >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

POGOVORITE SE Z BORISOM KOPITARJEM

Boris Kopitar je pred leti ugotovil, da ne sliši tako, kot bi moral. Ker so njegovo ugotovitev potrdili tudi zdravniki, je pomoč pri odpravi težav poiskal v podjetju AUDIO BM. Sedaj že nekaj let uspešno uporablja slušna aparata in je nad njima še vedno navdušen.

Borisa Kopitarja med drugim poznamo po zimzelenih uspešnicah Žametne vrtnice, Bo moj vnuk še pel Slovenske pesmi, Vse te jeseni … in vodenjem številnih narodnozabavnih TV oddaj. S svojo pozitivno energijo nas je tudi navduševal v šovu Zvezde plešejo.

Besede Borisa Kopitarja po pridobitvi slušnih aparatov

»Zdravstveno dokazano dejstvo je, da sem naglušen, zato je prav, da si po desetletjih odrskega prepevanja pred kar nekaj kilovatnimi zvočniki, kjer sem stal, to tudi priznam. Slušni akustiki so mi natančno in zelo razumljivo pojasnili delovanje slušnih aparatov. Prav navdušen sem nad svojim ”novim modnim dodatkom”, ki se ga sploh ne opazi. Odložim ga samo ponoči, med spanjem,« je nad slušnim aparatom, ki ga uporablja, navdušen pevec in voditelj Boris Kopitar.

”Dokler tega ne preizkusiš, si težko predstavljaš, kako natančni in tehnološko dovršeni so sodobni slušni aparati. Res so majhni in skoraj nevidni. Slušni akustiki v AUDIO BM slušnem centru so mi prijazno in strokovno pojasnili vse, kar moram vedeti za enostavno in pravilno uporabo slušnih aparatov”, še pove Boris Kopitar.

Kako se je začel soočati z naglušnostjo? 

Zakaj ga je pričela ovirati?

Kakšne slušne aparate je preizkušal in katere je izbral …?

Na ta in podobna vprašanja lahko dobite odgovore kar od njega osebno!

Z Borisovim privoljenjem objavljamo telefonsko številko na katero ga lahko pokličete med tednom dopoldne ali sredi dneva in z veseljem bo z vami delil svojo izkušnjo.

POKLIČITE BORISA KOPITARJA

041 640 280

Namig: če spletno stran prebirate preko telefona, le s pritiskom na zgornjo telefonsko številko preprosto pričnete s klicanjem.

Kdo ne pozna Borisa Kopitarja?

Priljubljeni pevec, voditelj, urednik in scenarist ima na svoji spletni strani www.boriskopitar.si zapisano takole:

… ko se oglasi glasba in razleže vesel smeh, ko zadoni pesem iz stoterih grl, ko se pozitivno energijo lahko začuti na vsakem koraku … takrat se morajo umakniti vse tegobe tega sveta. Glasba je domena srca … ali ti je všeč, ali pa ne. Sam rad rečem … Naj cveti sto cvetov in vsak naj svojega voha. Za vse ljudi še Bog ni. Rad sem med veselimi ljudmi. Rad jim zapojem in pojem skupaj z njimi. Dobra družba je največji garant, da se bomo imeli lepo. Rad sem na odru, pa naj bo to vaški oder, kamionska prikolica, oder pred 20.000 glavo množico v Stožicah, dnevna soba pri slavljencu doma, gostinski lokal, ali pa veliki oder Cankarjevega doma. Vse to sem doživel in pil veselje in srečo, ki se je prelivala med nami. Naj bo še dolgo tako in zdravje naj nam služi. To so moje želje, ki jih delim z vami, spoštovani poslušalci, gledalci in obiskovalci prireditev. Srečo je treba deliti …

… in ker je Boris Kopitar oseba, ki rada deli srečo, bo z vami rad delil tudi srečo, ki jo doživlja sedaj, ko se je s slušnimi aparati ponovno vrnil v bogastvo zvoka. Pokličite ga.

Opis postopka za pridobitev slušnih aparatov >>

Več o slušnih aparatih >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
1 25 26 27 28 29 44

Iskanje

+
Google ocena
5.0
Na podlagi 1561 ocen
×
js_loader