TADEJ ENCI, ATLET, UPORABLJA SLUŠNE APARATE UNITRON

Tadej Enci se je rodil leta 1994 v Velenju. Vadi s trenerjem Gregorjem Doberškom, ki o njem pravi, da je izjemno zagnan in prizadeven atlet, čeprav je že od rojstva naglušen. V AUDIO BM slušnih centrih podpiramo vsa njegova prizadevanja, zato smo se odločili, da mu po svojih močeh pomagamo. Decembra 2018 smo mu podarili najnovejše in najboljše slušne aparate, s katerimi bo lahko čim bolje slišal v vseh okoljih.

 


Franci Urankar, direktor AUDO BM, Tadej Enci in Vlado Pirić, slušni akustik iz AUDIO BM Velenje

 

O svoji naglušnosti Tadej pove: “Vzrok za praktično gluhost ni točno znan. Največ težav sem zaradi nje imel v šoli, saj zaradi okvare sluha nisem dobro razumel učiteljev in posledično sem imel doma več dela. Poleg šolskih obveznosti pa sem imel še vsakodnevne naporne treninge, ampak sem nekako vseskozi uspel uspešno usklajevati oboje.”

Na dvoranskem državnem prvenstvu, ki ga je Slovenija priredila v Zagrebu, je s časom 49,84 zasedel tretje mesto. A ne med gluhimi, temveč med slišečimi športniki. To je zgodovinski dosežek, saj to ni uspelo še nobenemu slovenskemu gluhemu atletu.

“Ta medalja mi ogromno pomeni in je tudi nagrada za vsa leta trdega dela in odrekanj,” je upravičeno ponosen Tadej. Poprej je bil Tadej že dvoranski evropski prvak med gluhimi tekači in najboljši slovenski gluhi športnik leta. Na evropskem prvenstvu gluhih v izostreni konkurenci pa je dosegel četrto mesto.

 

 

“Moje sporočilo gluhih športnikom je, naj vztrajajo in nikoli ne odnehajo. Če si v življenju nekaj zares želiš, potem ti bo nekega dne to uspelo kljub vsem oviram, ki se postavijo na poti. Pomembno je, da ne odnehaš ob prvem padcu, ampak se pobereš in vztrajaš naprej in tudi uspeh bo prišel. Prav vsem otrokom priporočam šport, ki privzgaja tri plemenite vrednote – disciplino, vztrajnost in potrpežljivost.”

 

 

Trener Gregor Doberšek o začetkih dela s Tadejem Encijem

“Sprva so mi v klubu dejali, da je Tadej priden in zavzet atlet, le da malo slabše sliši in da mu je treba le malo glasneje kaj povedati. Tega napotka sem se držal. Tadej je prikimaval mojim navodilom in delal enako kot drugi atleti v skupini. Zbegalo me je tudi to, da kljub svoji hibi povsem normalno govori. Kasneje, ko je prišlo med atleti do razlik v načrtu treninga, sem šele ugotovil, da Tadej resnično skoraj nič ne sliši, še posebej s starimi slušnimi aparati, ki jih uporablja na treningu. Kadar so dež, sneg in visoka vlaga, pa še te odstrani in zanj nastopi popolna tišina.

 

Tadej Enci s trenerjem Gregorjem Doberškom, Foto: Vid Ponikvar

Več preberite na strani, ki je namenjena Tadeju Enciju >>

 

 

AUDIO BM slušni centri Tadeju Enciju čestitamo za vse uspehe, ki jih je že dosegel in navijamo za nove zmage.


Tadej je dokaz,
da naglušnost ni prepreka,
ki je ne bi mogli premagati.

 

 

Kako pa vi poskrbite za svoj sluh in vključevanje v aktivnosti, ki sestavljajo življenje?

Storite prvi korak in brezplačno preverite sluh >>

 

 

 

KREATIVNOST IN VERBALNE SPOSOBNOSTI SLIŠEČIH ODRASLIH OTROK IZ GLUHIH DRUŽIN

Udeležili smo se Predavanja na temo »Kreativnost in verbalne sposobnosti slišečih odraslih otrok iz gluhih družin«. Predavala je magistra psihologije Tess Kovačevič, ki je raziskovala to področje v sklopu njene magistrske naloge. V raziskavi je bilo udeleženih 29 kandidatov. Njen namen je bil, da se ugotovi, kakšne so sposobnosti otrok iz gluhih družin glede na njihove vrstnike. Kandidati so se ločili na to, ali so imeli gluhe ali slišeče starše, glede na možnost verbalne komunikacije, glede na uporabo totalne komunikacije in glede na stopnjo izgube sluha staršev.

V raziskavo je bil vključen velik del tolmačev slovenskega znakovnega jezika. Kandidati so opravili teste silogizmov (logika), poznavanja tujk, nizov in ustvarjalnosti. Raziskala je dala zanimive izsledke:

  • Višji rezultati na testu silogizmov pri posameznikih, ki so imeli možnost komunikacije s slišečimi sorojenci.
  • Višji rezultat na testu verbalne sposobnosti pri posameznikih, ki so v domačem gospodinjstvu uporabljali totalno komunikacijo – obsežnejši besedni zaklad v slovenščini.
  • Višja raven ustvarjalnosti in višji rezultat na testu silogizmov pri posameznikih s starši s težjo izgubo sluha – morda boljše znanje znakovnega jezika.

 

 

Avtorica je tudi omenila, da je podobnih študij oz. materiala na tovrstne raziskave v povezavi s otroki gluhih staršev izredno malo.

Zahvaljujemo se avtorici za priložnost, da smo se lahko udeležili nadvse zanimivega predavanja na to temo.

DECEMBRA JE NAŠ SLUH OGROŽEN! KAKO PREPREČITI NASTANEK NAGLUŠNOSTI?

Vsako leto okoli silvestrovega pride do veliko telesnih poškodb, ki so posledica nepravilne ali nedovoljene uporabe pirotehničnih sredstev. Hkrati njihova uporaba vpliva na sluh človeka, onesnažuje okolje in travmatično vpliva na živali. Tako je čas okoli božiča in novega leta za marsikoga vir zabave, za druge pa predvsem vir strahu.

Uporaba pirotehničnih sredstev občutno poveča tveganje za telesne poškodbe. Lahko pride do opeklin, amputacij in še kompleksnejših poškodb. Tovrstne poškodbe lahko trajno zaznamujejo kakovost posameznikovega življenja, poleg tega pa tudi močno obremenjujejo zdravstveni proračun. Poki petard sodijo v kategorijo visokoimpulznega hrupa, ki je za sluh še posebej nevaren.

Raven zvočnega tlaka zaradi pokov petard na oddaljenosti nekaj metrov od nezavarovanega ušesa lahko krepko preseže 140 decibelov, to je raven, ki predstavlja resno tveganje za nastanek okvare sluha, če imamo nezavarovana ušesa.

Morda niste vedeli, da lahko zelo enostavno zaščitite vaš sluh. Uporabite čepke, ki so za to namenjeni. Velika izbira vam je na razpolago v slušnih centrih AUDIO BM in tudi v spletni trgovini, ki je na naslovu: https://www.audiobm.si/trgovina/kategorija-izdelka/zascita-sluha/

 

Poleg človeka je ob pokanju zelo ogrožen tudi večji del domačih in divjih živali, saj se po poku počutijo smrtno ogrožene. Pri veliki večini živali to predstavlja velik stres, ki dolgoročno negativno vpliva tudi na njihovo zdravje. Pok petarde predstavlja za večino živali še bistveno večji stres kot za človeka, ker imajo bolj razvit sluh in ker na take poke niso niti kratkoročno niti dolgoročno pripravljene. Vsak pok petarde povežejo z občutkom smrtne ogroženosti.

Čeprav policija ob novem letu načeloma odsvetuje uporabo petard in pirotehnike ter izvaja določene preventivne akcije, pa je velika večina prebivalstva še vedno izpostavljena in v znatni meri tudi ogrožena zaradi uporabe petard in drugih pirotehničnih sredstev. Če greste v okolje, kjer obstaja velika verjetnost pokanja petard, ali če greste na glasen koncert, ne pozabite na čepke za zaščito sluha.

TINITUS IN SLUŠNI APARATI

Tinitus je pogost pojav. Kaže se kot šumenje ali piskanje. Običajno ga povzroča dolgotrajna izpostavljenost hrupu. Ljudje, ki delajo v tovarnah, na letalih, koncertnih prizoriščih ali gradbeništvu imajo pogosto naglušnost in tinitus.

Tinitus je lahko začasen ali trajen. Mnogi smo doživeli tinitus – na primer zvok piskanja v ušesih po glasnem koncertu. Za večino ljudi izgine po nekaj urah ali dnevih, vendar pa je stalni tinitus neprijetno stanje.

Večina tinitusa je posledica izpostavljenosti hrupnim okoljem, zato gre največkrat z roko v roki z naglušnostjo. Tinitus je lahko tudi spremljevalec naglušnosti, ki pride z leti ali pa ga povzročijo ušesne bolezni ali bolezni nasploh. Tinitus se lahko pojavi po uporabi nekaterih zdravil.

 

 

Zdravljenje tinitusa

Čudežnega zdravila ni. Kljub temu obstaja več načinov za zdravljenje in zmanjšanje tinitusa. Mnogi ljudje s tinitusom ugotovijo, da poslušanje pomirjujočega ali belega šuma pomaga ublažiti šumenje v glavi. Na podlagi študij o tinitusu so strokovnjaki izbrali določene zvoke, ki lahko pomagajo ublažiti tinitus.

 

Slušni aparati in tinitus

Ker je večina ljudi s tinitusom tudi naglušnih, jih veliko že uporablja slušne aparate. Slušni aparati omogočajo uporabnikom, da slišijo manjkajoče zvoke, kar lahko učinkovito prikrije zvonjenja tinitusa. Ko boste lahko slišali vse, kar se dogaja okoli vas, tinitus ne zveni tako glasno.

Po podatkih ameriškega združenja Tinnitus je raziskava iz leta 2007 pokazala, da približno 60% ljudi s tinitusom čuti olajšanje od tinitusa, ko uporablja slušne aparate. Poleg prikrivanja zvokov tinitusa, slušni aparati povečujejo stimulacijo med možgani in slušnimi potmi. To lahko povzroči zmanjšanje simptomov tinitusa. Slušni aparati imajo tudi nadzor nad glasnostjo, ki uporabnikom omogoči, da je zvok slušnih aparatov glasnejši od njihovega tinitusa.

Več o tinitusu >>

www.unitron.com/si

Odslej so informacije v slovenščini o Unitron slušnih aparatih na razpolago tudi iz prve roke – na spletni strani proizvajalca. Obiščite www.unitron.com/si. Med drugim lahko preberete:

Kaj povzroča izgubo sluha? Katere vrste slušnih aparatov poznamo? Kako oceniti svoj sluh? Kdaj je čas za slušni aparat? Katere oblike slušnih aparatov poznamo? Kako poteka preizkušanje slušnih aparatov Unitron? Kaj omogoča nadgradnja slušnega aparata? …

 

Povzetek vsebine za pokušino:

Kaj povzroča izgubo sluha?

Izguba sluha se lahko pojavi nenadno ali postopoma. Najpogostejši vzroki so povezani s starostjo in izpostavitvi hrupu skozi dalje časovno obdobje, seveda pa obstajajo tudi številni zdravstveni vzroki.

 

Katera vrsta slušnega aparata je najbolj primerna za vas?

Obstajajo dve glavni vrsti slušnih aparatov: tisti, ki se nahajajo za uhljem in tisti, ki se nahajajo v sluhovodu. Kaj je najbolj primerno za vas, je odvisno od stopnje izgube sluha, življenjskega stila in vaših želja.

 

www.unitron.com/si

ITALIJANSKI DEKLICI SLOVENSKA KIRURGA POVRNILA SLUH

Prvi slušni vsadek v možgansko deblo na Slovenskem, redka operacija tudi v Evropi.

Ljubljana, Trst – Petletni deklici so ljubljanski kirurgi v sodelovanju z italijanskimi in turškimi zdravniki povrnili sluh z vgraditvijo slušnega vsadka v možgansko deblo. Prva tovrstna operacija v Sloveniji in zelo redka v Evropi je dala čudoviti rezultat: po dveh letih popolne tišine je deklica spet slišala. UKC Ljubljana je eden redkih centrov v Evropi, ki ima ekipo zdravnikov za tovrstne operacije otrok.

 

Sodelujoči kirurgi po operaciji: (z desne) dr. Roman Bošnjak, Ljubljana; dr. Levent Sennaroğlu, Ankara; Enrico Muzzi, Trst; dr. Burcak Bilginer, Ankara; Nejc Steiner, Ljubljana; (sedita) dr. Saba Battelino, Ljubljana; dr. Eva Orzan, Trst. FOTO: Arhiv UKC Ljubljana

 

Prirojena razvojna anomalija notranjega ušesa je povzročila, da je deklica že v svojih prvih treh letih večkrat zbolela za meningitisom, zato je do tretjega rojstnega dneva popolnoma oglušela tudi na drugo uho. Standardna operacija – polžev vsadek ji ni pomagal. Svet zvokov, materinih in očetovih besed, čebljanja vrstnikov in otroških pesmi je zanjo izginil. Kot bi lebdela v zvočni praznini vesolja, sta minili naslednji dve leti, vse do 17. septembra letos, ko sta ji ušesna kirurginja izr. prof. dr. Saba Battelino in nevrokirurg prof. dr. Roman Bošnjak ob navzočnosti tutorjev iz tujine vstavila ABI – slušni vsadek v možgansko deblo.

 

Štiriurna operacija v operacijski sobi številka 41 prvega nadstropja UKC je bila uspešna. Deklica se je zbudila brez težav. Natanko čez mesec dni, 17. oktobra, ko se je rana zacelila, so jo isti zdravniki spet za tri ure uspavali v Trstu, da so ponovno umerili električne dražljaje do drobne elektrode, vgrajene v dekličino slušno jedro v možganskem deblu, nato pa ji na uho pritrdili senzor. Ko se je zbudila tokrat, je zaslišala rahle udarce na boben in s kocko v roki ponovila ritem: tam-tam, tam-tam. Popoldne je že zaplesala v ritmu žive glasbe. Kako je potekala zahtevna operacija?

 

Operacijo plačala italijanska zavarovalnica, slovenska teh operacij še nima v sistemu.  FOTO: Arhiv UKC Ljubljana

 

Ne v Nemčijo ali Švico, na operacijo v Ljubljano

Priprave na operacijo italijanske deklice so bile dolgotrajne in skrbne, pripoveduje ušesna kirurginja s klinike za ušesa, nos in grlo v UKC Ljubljana dr. Saba Battelino, ki je deklico že od vsega začetka spremljala v Trstu. Otroška bolnišnica Burlo Garofolo v Trstu pokliče namreč ljubljansko kirurginjo na pomoč za vse zahtevnejše primere. Tako je bilo tudi z deklico, ki ji je zaradi prirojene anomalije iz enega ušesa tekla možganska tekočina (likvor), zato se ji je ponavljal meningitis. Dr. Battelinova je deklico trikrat operirala že v Trstu, kot operira tam tudi druge zahtevnejše male bolnike. Toda standardna operacija – polžev vsadek –, ki jo kirurgi UKC Ljubljana izvajajo že 21 let, deklici ni omogočila sluha. Izkazalo se je, da ima zaradi meningitisa okvarjen slušni živec.

 

Mednarodno sodelovanje za redke primere bolezni

V poštev bi prišla redka operacija z vsadkom ABI. Ko so ugotovili, da te zahtevne operacije ne morejo izvesti ne v severni Italiji ne v Nemčiji, so se starši skupaj z zdravniki odločili za Ljubljano, kjer te vrste operacije sicer niso izvedli še nikoli. Starši so predlogu zdravnikov zaupali in deklico 16. septembra pripeljali v Ljubljano. Kot je v takih primerih v navadi, sta prišla kot tutorja na pomoč v UKC Ljubljana kirurga iz Turčije, ki imata za sabo že veliko takih operacij.

 

»Pomembno je, da pri takih redkih boleznih in redkih primerih zdravniki iz različnih držav med seboj sodelujemo,« je povedala dr. Battelinova. V Sloveniji se narodi vsako leto pet ali šest gluhih novorojenčkov. Na kliniki za ušesa, nos in grlo (otorinolaringologijo) vsadijo gluhim dojenčkom v starosti od 8. do 11. meseca običajno polžev vsadek in otroci – slišijo. Operacije drobnih ušesc so še zahtevnejše in bolj tvegane kot operacije odraslih, saj so le nekaj kilogramov težki otroci dovzetnejši za zaplete kot odrasli bolniki. »Otroški organizem je, kar se tiče izgube krvi, poškodb tkiva in vnetij, ranljivejši kot odrasli, zato so operacije majhnih otrok posebno delikatne,« pove sogovornica.

 

izr. prof. dr. Saba Battelino FOTO: Voranc Vogel/Delo

 

Prvič v Sloveniji: Slušni vsadek v možgansko deblo

Večino operacij za odpravljanje gluhote ali izboljšanje sluha sicer izvedejo pri odraslih. »Veliko ljudi ogluši pozneje, v zreli dobi in v starosti. Oglušijo zaradi genetske predispozicije, zaradi katere notranje uho hitreje peša kot navadno, zaradi meningitisa, poškodb, hudega vnetja, širjenja vnetja srednjega ušesa v notranje uho, zaradi zapletov pri sladkorni bolezni,« pove. Toda ABI (ang. acoustic brainstem implant) – slušni vsadek v možgansko deblo – so v UKC septembra letos vsadili prvič. Kako deluje ABI?

 

»Zvok se pretvori v električni signal, ki potuje do možganskega debla in se prenese prek elektrode, ki je v direktnem stiku z deblom točno nad slušnimi jedri, ki jih električni tok vzdraži. Od jeder potuje ta informacija o zvoku po prisotni slušni poti do slušne možganske skorje, kar gluhi človek doživlja kot občutek zvoka – torej nekaj sliši, ima slušne zaznave. Stik med biološkim tkivom in kovino je to omogočil. Gre za čarobnost uporabe znanosti, visoke tehnologije, tehnike in znanja za povrnitev sluha,« pojasni nevrokirurg dr. Roman Bošnjak, ki je skupaj z dr. Battelino operiral deklico. Kako sta sodelovala?

 

»Ušesni kirurg pripravi ležišče za elektrodo, ki bo šla v jedro slušnega živca, nevrokirurg pa odpre duro, vstopi do možganskega debla, med spodnjimi možganskimi živci najde pravo ležišče in namesti elektrodo na jedro slušnega živca. Potem pridejo na vrsto obsežne nevrofiziološke meritve in poskusne stimulacije,« pripoveduje kirurginja tehnične podrobnosti operacije. Slišati je zelo preprosto, a za kirurgi, ki to znajo in zmorejo, se skrivajo večdesetletne delovne izkušnje.

 

Operacija v UKC Ljubljana je gluhi italijanski deklici povrnila sluh. FOTO: Arhiv UKC Ljubljana

 

Možnosti: UKC referenčni center za Evropo

Operacija italijanske deklice v Sloveniji pa je bila tudi velik organizacijski podvig, ki ga brez entuziazma vseh zdravnikov – tako turških kot italijanskih in slovenskih – ne bi bilo. Operacijo – vsadek stane 25.000 evrov – je plačala italijanska zavarovalnica. Na tako operacijo čaka tudi slovenski otrok. Slovenska zdravstvena blagajna (ZZZS) za zdaj takih operacij v svojem (plačilnem) sistemu še nima.

Slovenija je na evropskem medicinskem zemljevidu ena redkih držav, ki ima zadosti usposobljenih strokovnjakov za zahtevne operacije ušes gluhih otrok. »UKC Ljubljana bi lahko postal referenčni evropski center za velik del Evrope za operacije z vsadki ABI. Operirali bi lahko otroke iz Italije, Madžarske, Češke, Poljske, Ukrajine, Bolgarije, Romunije, države nekdanje Jugoslavije,« načrtuje prof. dr. Roman Bošnjak, predstojnik kliničnega oddelka za nevrokirurgijo UKC Ljubljana. Vse te države svojega centra za operiranje in oskrbo gluhih otrok nimajo.

 

Prihodnost elektrostimulacije možganov

Nevromodulacija, kot se strokovno imenuje vplivanje na možgane z električnim tokom, je nasploh velika prihodnost nevrokirurgije, pove dr. Bošnjak. Električni tok v možganih že uporabljajo za obvladovanje Parkinsonove bolezni, epilepsije ter omogočanje stanja in hoje negibnih tetraplegikov. V prihodnosti si nevrokirurgi veliko obetajo od električnega toka pri izdelavi vidnih protez, za obvadovanje depresije in apetita ter tudi pri vzbujanju občutkov.

»Delovati je mogoče na dva načina: z globinskimi elektrodami kot pri parkinsonizmih in s površinskimi elektrodami. Elektični tok je mogoče usmerjati v zelo ozka območja možganov, jih z elektrostimulacijo spodbuditi ali utišati. Električni tok omogoča tudi individualno možgansko kirurgijo. Pri pacientu, ki mu v UKC operiramo počasi rastoči možganski tumor, že zdaj pri odprti glavi, in ko je zbujen, z draženjem posameznih možganskih centrov zelo natančno vemo, katere dele možganov lahko odstranimo, katerih pa ne smemo, ker, na primer, človek ne bi mogel več govoriti. S slike tega ni mogoče natančno videti. Možgani so še skrivnost, ki jo zdaj prav z električnim tokom pospešeno odkrivamo. Z električnim tokom je na enak način mogoče povzročiti tudi jezo, strah, celo orgazem. Morda nismo več daleč od povsem virtualnega življenja,« pripoveduje dr. Bošnjak.

 

Vir: www.delo.si

VPLIV GLASBE NA MOŽGANE

Glasba v nas lahko prebudi močna čustva in pomaga pri razvoju možganov. Glasba nas dvigne na noge, nariše nasmeh na obrazu in se dotakne čustev. Skratka, glasba nas osrečuje. Nizozemski nevropsiholog Erik Scherder ve zakaj.

Njegova knjiga »Singing in the brain« razlaga prav o tem, kaj se z našimi možgani dogaja med poslušanjem glasbe. Ena od lastnosti glasbe, ki je opisana v literaturi je …

 

 

KLIK za ogled videa >>

 

 

PREDNOSTI ŽIVLJENJA S SLUŠNIMI APARATI

Velika večina ima ob misli na slušne aparate pomisleke. Slušni aparati namreč predstavljajo dodatno skrb, nego ter strošek. Premalo se zavedamo prednosti, ki jih osvojimo z rednim nošenjem.

 

Izboljšano fizično zdravje

Vse prevečkrat naglušnost tako ali drugače izolira človeka in ko se odpravi po slušne aparate lahko ima že zelo veliko izgubo sluha ter slušne centre v možganih, ki že dolgo niso zaznavali vseh zvokov in se zato s težavo učijo ponovnega poslušanja. V času postopne izgube sluha se oseba vse bolj izogiba pogovorom in druženju s prijatelji in znanci. Sem spada gibanje, ki je nujno pri ohranjanju fizične kondicije. Ostati fizično aktiven je ena od prednosti, ki jo posredno zagotavljajo tudi slušni aparati. Tuji strokovnjak John Hopkins je celo povezal izgubo sluha z večjim tveganjem za padce. Raziskava je bila opravljena leta 2012. Pri tistih, ki imajo nezdravljeno izgubo sluha, je 3-krat večja verjetnost, da bodo imeli težave z ravnotežjem.

 

 

Izboljšano duševno zdravje

Nacionalni inštitut za zdravje je izvedel študijo o kognitivnem staranju. Ugotovili so, da se pri starejših od 65. leta kognitivne sposobnosti zmanjšujejo ne glede na določeno duševno stanje (npr. demenco ali Alzheimerjevo bolezen). Njihova študija pomaga dokazati naravno staranje možganov, ki se nato lahko uporabi kot primerjalni označevalec za vprašanja duševnega zdravja. Ali ste vedeli, da nošenje slušnih pripomočkov lahko preprečuje nadaljnje kognitivno staranje? Ker z njimi ohranjamo slišnost, s tem tudi ohranjamo aktivne možganske povezave, ki so ključne za razumevanje. Poleg tega slušni aparati zmanjšajo verjetnost razvijanja depresije in demence, vam pomagajo, da se osredotočite, ter se ne trudite stalno, da bi slišali. Če imate tinitus, lahko slušni aparat prekriva šumenje/piskanje v ušesih.

 

Izboljšano družabno življenje

Če slišimo svet okoli nas, bo zagotovo druženje s prijatelji in znanci bolj prijetno. Izboljšano duševno zdravje vodi v boljše odnose z ljudmi okoli sebe, saj je oseba bolj sproščena, ker je sposobna sodelovati v pogovorih. Če slišimo svet okoli nas, tudi bistveno lažje spoznavamo nove ljudi.

O IZGUBI SLUHA JE POTREBNO SPREGOVORITI

Ali imajo vaši  starši izgubo sluha?

Ste med tistimi, ki morajo večkrat ponavljati svoja vprašanja, ko se pogovarjate s starši? Kot otrok svojih staršev se lahko obrnete stran in zamižite. Lahko pa se postavite staršem naproti in o njihovi težavi spregovorite z njimi. Marsikdo se svoje težave niti ne zaveda dobro, ali pa o njej ne želi govoriti, ker se izgube sluha sramuje. Priskrbite jim naslov slušnega centra ali obisk zdravnika, kjer se sluh lahko izmeri. Morda odidete skupaj z njim tudi na pregled.

Danes namreč slušni pripomočki niso več predpotopne priprave, temveč izpopolnjeni in zelo diskretni računalniki, katerih nošenje ni nikakršen napor.

 

 

Staršem bodimo v oporo

Pretekle generacije niso odraščale v svetu informacij tako kot mi. Nošenje slušnih pripomočkov je veljalo za sramotno in nosili so jih le tisti z zelo veliko izgubo sluha. Morda se starši težko sprijaznijo z leti, ki jih imajo in tako ne želijo aparatov, ker to povezujejo le z zelo starimi in nemočnimi ljudmi. Resnica je, da sluh postopoma začne upadati po 50. letu starosti. Nekaterim hitreje, drugim počasneje, nihče pa izgubi sluha ne uide. Prej, ko se oseba sprijazni s simptomi, najpogostejša sta glasno poslušanje televizije ali pa nerazumevanje v pogovoru z večimi govorci, bolje si bo lahko z nošenjem slušnih pripomočkov pomagala. Možgani bodo pri takšni osebi precej bolj aktivni in se bodo na ta način precej lažje in hitreje učili pozabljenih zvokov. Tako bo razumevanje s slušnimi aparati zelo dobro. Po drugi strani se vse prevečkrat zgodi, da se za obisk zdravnika ali slušnega centra odločajo tisti, ki jih sluh že popolnoma izolira iz okolice, kar pa je velika škoda. Pomembno je, da o izgubi sluha spregovorimo in se je ne sramujemo ter je ne skrivamo. Svojci smo večkrat tisti, ki moramo storiti prvi korak.

 

Pojasnite izgubo sluha

Izguba sluha je zelo pogosta. Ker nastopi postopoma skozi leta, je morda težko vedeti, kdaj je težava dovolj velika, da ukrepate. Navedite staršem razloge, da bodo razumeli, kako jim je sluh upadel in kako to vpliva na njihovo življenje. Morda mislijo, da vsi drugi govorijo nerazločno, da jim zvoni v ušesih ali se preprosto odrečejo telefonskim pogovorom, saj jim ne zmorejo dobro slediti. Poskušajte jim opisali, kako izguba sluha spreminja njihovo življenje, in pojasnite, da so ti simptomi del večje težave, ki pa je rešljiva!

 

Slušni pripomočki so lahko kot modni dodatki

Obstaja veliko različnih vrst slušnih pripomočkov. Pogovorite se o tem, kako delujejo slušni aparati, kakšna vrsta slušnega pripomočka bi bila za njih sprejemljiva in kako se bo njihovo življenje spremenilo, ko bodo nosili slušne aparate. Pojasnite, da so slušni aparati edinstveni za uporabnika in jih je mogoče prilagoditi njihovemu udobju, življenjskemu slogu in potrebam. Razumeti morajo, da bo imelo nošenje slušnih pripomočkov le korist in jim ne more škodovati.

DEMENCA IN UPORABA SLUŠNIH APARATOV

Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije, kot so: spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Spremembe v možganih zaradi bolezni počasi vodijo do izgube spomina in zmedenosti. Oseba z demenco postopoma izgubi sposobnost samostojnega opravljanja običajnih, vsakodnevnih opravil, zato potrebuje nenehno podporo in pomoč s strani svojcev ali negovalnega osebja.
Zaradi starajoče se družbe po svetu število obolelih za demenco hitro narašča. Vsake tri sekunde zanjo zboli en človek. V Sloveniji ima demenco po epidemioloških ocenah okoli 33.000 ljudi, v Evropi 10 milijonov, na svetu pa 47 milijonov ljudi.

 

 

V večini primerov predpisana zdravila za demenco bolezni ne zdravijo, upočasnijo le njeno napredovanje in za nekaj časa izboljšajo simptome bolezni. Zdravila so učinkovitejša, če so predpisana v zgodnejši fazi bolezni. Zgodnje odkrivanje bolezni je zato zelo pomembno, saj pripomore k učinkovitejšemu soočanju obolele osebe s simptomi bolezni ter izboljšanju kakovosti življenja.
Če smo pozorni, lahko začetne simptome pravočasno zaznamo in tako vplivamo na razvoj bolezni oziroma preprečimo, da bi se ta razvila.

Nekateri simptomi na katere je dobro biti pozoren, so:

– Pomanjkanje nepretrganega (konsistentnega) razmišljanja (ko eno misel izgubimo in nekaj drugega prevzame našo misel).
– Postopna izguba spomina.
– Zmeda v govoru in načinu izražanja, na primer ko sredi stavka spremenimo temo ali pozabimo, o čem smo začeli govoriti.
– Pešanje v razumevanju enostavnih stvari (kako združiti dva elementa).
– Težave pri oceni situacije. Na primer, nahajate se na prehodu za pešce, približuje se vam avto in ne morete oceniti, ali je varno, da prečkate cesto ali ne.
– Med simptome sodi tudi občasno nenavadno socialno vedenje. Na primer, takšna oseba svoje bližnje pogosto pripelje v zadrego.

S kombinacijo redne miselne aktivnosti, druženja, pravega življenjskega stila in dobrega nadzora nad pridruženimi boleznimi, lahko pojav demence za nekaj časa odložimo. Starejši ljudje po večini slabše slišijo in vidijo, kar lahko pripelje do nedruženja s sovrstniki, prijatelji. Sčasoma se lahko njihove kognitivne sposobnosti zmanjšajo do te mere, da se lahko bolezen demence pojavi prej, kot bi se lahko ob redni uporabi tehnično – medicinskih pripomočkov med katere lahko štejemo tudi slušne aparate.

1 9 10 11 12 13 15

Iskanje

+
0