Uho-zgradba-delovanje-sluha-zunanje-srednje-notranje-ravnotezni-organ-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje-test

10 DEJSTEV O UŠESIH IN SLUHU

Kako velike so najmanjše kosti v človeškem telesu? Kako se ušesa čistijo? Kaj je poslušanje? Ali slišimo z ušesi ali z možgani? Kje se nahaja ravnotežni organ? Kakšne so posledice neukrepanja v primeru naglušnosti?

  1. Od 206 kosti v človeškem telesu je šest najmanjših v ušesih. Tri v desnem in tri v levem. Tri kosti v enem ušesu so skupaj velike približno kot radirka na svinčniku. Najmanjše kosti se imenujejo: kladivce, nakovalce in stremence.
  2. Slušni organ, imenovan polž se nahaja v notranjem ušesu. Ima 16.000 mikroskopskih lasnih celic, imenovanih dlačnice ali čutnice.
  3. Ušesa se sama čistijo. Le zunanja tretjina ušesnega kanala proizvaja ušesni vosek    (cerumen), ki se premika navzven na drobnih dlačicah, ko premikamo spodnjo čeljust.
  4. Ušesa lahko vplivajo na občutek okusa. To je zaradi obraznega živca chorda tympani, ki povezuje vaše brbončice z možgani in poteka skozi srednje uho.
  5. Poslušanje je proces, v katerem se otrok uči prepoznavati in razumevati zvočne signale. Je rezultat iskanja pomena zvoka. Ključni elementi tega procesa zajemajo štiri stopnje: zaznavanje, razločevanje, prepoznavanje in razumevanje zvočnih signalov. Velja tudi za odrasle. Otroci z blago izgubo sluha zgrešijo 25–50% govora v učilnici in so v veliko primerih označeni kot otroci z vedenjskimi motnjami. 37% otrok z le minimalno izgubo sluha neuspešno zaključi vsaj eno šolsko leto.
  6. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu 500 milijonov ljudi z okvaro sluha. V Evropi se blaga okvara, torej izguba sluha na ravni 25 dB, pojavlja pri 16 odstotkih odraslih v starosti od 18 do 85 let.
  7. Hrumenje, ki ga slišimo, ko školjko postavimo ob uho, ni ocean, temveč zvok krvi, ki se pretaka po žilah v ušesu.
  8. V notranjem ušesu so tri majhne zanke nad polžkom, imenovane polkrožni kanali. Tako kot polž so tudi oni napolnjeni s tekočino in imajo na tisoče mikroskopskih dlačic. Ko premikate glavo, se premika tudi tekočina v polkrožnih kanalih in vam pomaga ohranjati ravnovesje med gibanjem. Ta del notranjega ušesa imenujemo ravnotežni organ.
  9. Do zaznave zvoka pride v možganih. Električni impulzi iz notranjega ušesa preko slušnega živca pridejo do slušnih centrov v možganski skorji, kjer nastane zaznava zvoka. Z ušesi torej poslušamo, z možgani pa slišimo.
  10. Življenje z nerehabilitirano naglušnostjo lahko podvoji tveganje za upad kognitivnih sposobnosti. Poveča se tudi tveganje za nastanek demence. Večja kot je nerehabilitirana naglušnost in dlje kot to stanje traja, večje je tveganje.
Slusni-akustik-strokovnjak-za-sluh-in-slusne-aparate-Kevin-Glavica-AUDIO-BM-slusni-center-Ptuj


Kevin Glavica
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Ptuj

Več o sluhu >>
Preverite sluh >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Corona-virus-sluh-naglusnost-izguba-sluha-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje

ČE ZBOLITE ZA COVID-19, LAHKO TRAJNO IZGUBITE SLUH

Ena od stranskih posledic okužbe z novim koronavirusom je lahko nenadna in najverjetneje trajna izguba sluha. K sreči so taki primeri redki, a se dogajajo. Če je izguba sluha prepoznana dovolj zgodaj, lahko zdravniki prizadetemu bolniku v omejenem obsegu povrnejo sluh ali preprečijo, da bi se stanje še poslabšalo. Pri tem se mora zdravljenje s steroidi začeti čim prej po izgubi sluha, kar pa je težava pri bolnikih, ki jih zaradi težjega poteka bolezni zdravijo v intenzivni enoti in so v umetni komi. Ti namreč ne morejo vedeti in zdravnikom sporočiti, da so izgubili sluh.

Nenadna izguba sluha je sicer znan pojav, s katerim se zdravniki srečujejo tudi brez epidemije COVID-19. Povzročijo jo lahko virusne okužbe (tudi gripa) in nekateri drugi povzročitelji. Po navedbah v poročilu, objavljenem v strokovni reviji International Journal of Audiology, je zaradi bolezni COVID-19 izgubilo sluh že več bolnikov.

Primer 45-letnega moškega

V primeru iz Velike Britanije je šlo za 45-letnega moškega z astmo, ki se je v bolnišnici zdravil zaradi COVID-19. Zaradi težjih simptomov okužbe s koronavirusom so ga zdravili v intenzivni enoti in umetno predihavali. Prejemal je infuzijo s steroidi, protivirusno zdravilo remdesivir in tranfuzijo krvi, nakar je začel počasi okrevati.

Teden dni po odstranitvi cevi za umetno predihavanje je zdravnike opozoril na piskanje v levem ušesu in nenadno izgubo sluha. ORL specialisti niso odkrili nobenih znakov zamašitve ušesa ali vnetja, preizkus sluha pa je pokazal, da je bolnik izgubil znaten del sluha. Začeli so ga zdraviti z injekcijami in tabletami steroidov, nakar se je njegov sluh delno povrnil.

Zakaj pride do izgube sluha?

Ko koronavirus okuži telo, napade določene tipe celic v pljučih in krvi. Poleg tega so koronavirus našli tudi v podobnih celicah v srednjem ušesu, pojasnjujejo zdravniki. A to ni edini način delovanja, ki lahko povzroči izgubo sluha. Zaradi okužbe s koronavirusom lahko pride do prekomernega odziva imunskega sistema v telesu, s tem pa se poveča količina kemikalij, ki lahko povzročijo izgubo sluha. »Glede na veliko razširjenost virusa v populaciji in glede na to, kako huda je za posameznika izguba sluha, je pomembno, da se to področje nadalje razišče,« so še zapisali zdravniki iz Univerzitetnega kolidža v Londonu in Kraljeve nacionalne bolnišnice za bolezni ušes, nosa in grla.

slusni-akustik-matej-k-audio-bm-center-celje-slusni-aparati


Matej Koren
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Celje

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Uporabljajte-slusne-aparate-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje

UPORABLJAJTE SLUŠNE APARATE ALI PA BODO VAŠI MOŽGANI »ZARJAVELI«

Robert L. Martin, zdravnik specialist iz Združenih držav Amerike, z 28 leti prakse, opisuje pomembnost redne uporabe slušnih aparatov pri svojih pacientih.

Njegova zgodba se začne takole.

Ko sem prvič slišal te besede »nosite slušne aparate ali pa bodo vaši možgani zarjaveli« sem bil jezen in menil, da specialist pretirava in straši svoje paciente. No, to je bilo 25 let nazaj in v tem času sem srečal veliko ljudi, ki ne želijo nositi svojih slušnih aparatov in danes menim, da je bil zdravnikov pristop na mestu. Moj način, kako pristopiti do teh ljudi se je v tem času prav tako spremenil. Nekateri ljudje potrebujejo veliko motivacije, nekateri celo strog – direkten pristop, da njihovi slušni aparati ne bi pristali in ostali v predalu, družina in prijatelji pa bi poleg osebe trpeli naprej.

In kako motivirati najbolj trmaste posameznike, ki zavračajo slušne aparate. Kaj jim povedati? Ali uporabimo frazo »ali pa bodo vaši možgani zarjaveli?«

Nekateri ljudje pričakujejo, da bodo dobro slišali in razumeli, tudi če ne bodo redno nosili svojih slušnih aparatov. Z njimi se pogovorim na sledeč način.

»Ne slišite z ušesi, slišite s svojimi možgani.« Dotaknem se pacientovega prsta in povem: »Ne občutite s svojimi prsti, vaši prsti ob dotiku sprožijo električni tok, ki se skozi živce prenese do možganov. Moj dotik čutite zaradi vaših možganov. Enako vaša ušesa zvok predelajo v elektriko, ki se preko slušnega živca prenese do možganov. Slišite s svojimi možgani, ne ušesi.”

Uporaba slušnih aparatov je kot rekreacija. Če želite utrditi svoje mišice, morate telovaditi vsak dan. Naj vas vprašam. Kaj menite, kako dobro bi plesali, če bi cel dan ostali v postelji, vsak dan, od ponedeljka do petka. Potem pa odšli na ples v petek zvečer? Verjetno ne bi dolgo plesali, kajne? Noge morajo biti v uporabi vsak dan, enako je z ušesi.

Ko nosite svoje slušne aparate, se zgodi veliko dobrih stvari. Kot prvo se navadite na nek tujek  v ušesu. Navadite se na vse »čudne« zvoke. Pričnete bolje slišati! Kar nekaj časa je potrebno, da bodo vaši možgani prepoznali besede s pomočjo slušnih aparatov. Naučiti se poslušati ojačane zvoke je podobno, kot bi želeli razumeti ljudi, ki govorijo v nekem nepoznanem narečju. Sprva bi takšno osebo zelo težko razumeli, ampak počasi bi se posebnosti govora navadili – naučili. Govor bi bil s časoma bolj razumljiv in lažje prepoznan. Nošenje slušnih aparatov v hrupnih okoljih prav tako terja čas. Ni lahko poslušati ene osebe, medtem ko v njeni bližini govori še mnogo drugih oseb. Z vajo je tudi to mogoče.

VAJA DELA MOJSTRA

Takšnega pogovora ne uporabljam pri vseh mojih pacientih, samo pri tistih, ki se pritožujejo nad tem, kako ne morejo slišati in razumeti s slušnimi aparati. Rek »vaja dela mojstra« nosi veliko modrosti. Redko kdo je dober v opravljanju neke stvari, če redno ne vadi.

Vsi ljudje se ne zavedajo pomembnosti redne uporabe slušnih aparatov, zato jih moramo motivirati, poučiti. Fraza »nosite svoje slušne aparate, ali pa bodo vaši možgani zarjaveli« je res mogoče preveč napihnjena, pa vendar je deloma resnična. Dlje časa, ko oseba ne nosi slušnih aparatov, težje se bo privadila nanje, saj se možgani pričnejo spreminjati. Ko ljudje slabo slišijo tudi slabše poslušajo. Njihova koncentracija na zvoke je zmeraj slabša, kar jih dodatno demotivira in tako se izogibajo družbi in prenehajo poslušati. Ampak z redno uporabo slušnih aparatov se lahko ponovno povežejo s svojo družino, prijatelji in preostalim svetom, ter tako živijo bolj kakovostno življenje.

slusni-akustik-matej-k-audio-bm-center-celje-slusni-aparati


Matej Koren
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Celje

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Sluh-kokosi-zanimivost-audio-bm-slusni-aparati

SLUH KOKOŠI

Velika noč je poleg božiča največji krščanski praznik, ki ga praznujemo prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. Gre sicer za krščanski praznik, a nekatere šege nakazujejo poganske korenine v povezavi s prihodom pomladi in nove letine, prav tako pa se na mizah ljudi v tem času znajdejo zagotovo tradicionalne velikonočne, tudi velikonočna jajčka, pirhi oz. pisanice.

Piscancek-2-audio-bm-slusni-aparati
Piscancek-1-audio-bm-slusni-aparati

Jajčka, kot jih večinoma konzumiramo doma, nosijo kokoši nesnice. Tako kot večina živali oz. perutnine, imajo kokoši dvoje ušes, skritih pod perjem, s katerimi sprejemajo zvočne valove in jih prenašajo v notranje uho. Tako kot človeško uho, je tudi kokošje sestavljeno iz zunanjega, srednjega in notranjega ušesa. Zanimivo je dejstvo, da se sluh kokoši z leti ne slabša, nasprotno, kokoši imajo možnost regeneracije oz. obnove sluha. Prav tako kokoši niso dovzetne za glasne zvoke oz. le ti za njih niso moteči.

Ko so mladi piščančki v zarodku jajca stari 12 dni (od 21. dneva valjenja), že lahko komunicirajo z mamo kokoško preko kljukanja po lupini. Ko se izvalijo, pa vsakodnevno do odrasle dobe spoznavajo različne zvoke, ki jih oddaja mama kokoš, ko jih kliče za hrano ali jih opozarja na nevarnost. Frekvenčni razpon zvoka, ki ga slišijo kokoši je med 10 in 12.000 Hz. To pomeni, da slišijo še nižje frekvence zvoka kot človeško uho in zato prej zaznajo npr. potrese, plazove in spremembe vremena. Prav tako pa so nekatere študije pokazale, da poslušanje klasične glasbe pripomore k večji nesnosti jajc.


Primož Stare
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Murska Sobota

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Tinitus-sumenje-piskanje-v-usesih-audio-bm-slusni-aparati-svetovanje

ŠUMENJE, PISKANJE V UŠESIH – TINITUS

Šumenje, piskanje v ušesih ali tinitus po navadi pomeni neprijeten zvok, ki ga slišimo brez zunanje zvočne stimulacije. Pogosto se pojavi pri prekomerni obremenjenosti s hrupom in opozarja na možnost trajnih poškodb sluha. Osebe s tinitusom ta zvok pogosto opišejo kot zvonjenje, šumenje, brenčanje, bučanje, sikanje ali kot pojavljanje pulzirajočih glasov in podobno. Osebe, ki trpijo za tinitusom, so napotene v otorinolaringološko ambulanto z namenom, da izključijo kakšne bolezni, ki se jih sicer da zdraviti.

Tinitus po različnih teorijah povzroča okvara, ki se lahko nahaja kjerkoli od ušesa do možganske slušne skorje. Kar 70-80% ljudi s tinitusom ima v ozadju okvaro sluha. Dokazano je, da osebe, ki trpijo zaradi tinitusa, imajo zelo aktivne centre v možganih, ki so zadolženi za čustva. Vemo, da so pri izpostavljenosti stresu, ti centri zelo aktivni, zato se nemalokrat zgodi, da se tinitus pojavi zlasti v stresnih obdobjih in se zaradi le-teh tudi večkrat poslabša.

Tinitus ne vpliva le na slab spanec, temveč vodi v vsesplošno utrujenost in slabo zbranost. Poleg nespečnosti se lahko pojavijo tudi tesnoba, depresija ter motnje pozornosti in s tem povezane težave, pogoste so tudi težave pri opravljanju dela in izogibanje različnim aktivnostim.

Tak fantomski zvok v kronični obliki zaznava 10-30% ljudi, okrog 160.000 ljudi pa tinitus tako zelo prizadene, da so si primorani poiskati zdravniško pomoč. Pri pregledu podatkov, zbranih v bazi zdravstvene statistike (ZUBSTAT), so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ugotovili, da je število vseh obravnav tinitusa v Sloveniji, v obdobju od leta 2011, precej naraslo. Večkrat so bile obravnavane ženske, vendar predvsem na račun razlike, ki se pojavi v starostni skupini nad 60 let. Med mladostniki, v starostni skupini 10-19 let, niso opazili trenda naraščanja obravnav tinitusa in tudi med spoloma ni bilo bistvenih razlik.

Žal na svetu še ni zdravila, ki bi pomagalo pri odpravljanju težav s tinitusom. Eno od redkih zdravljenj, ki so dokazano učinkovita, v smislu izboljšanja kvalitete življenja pri bolnikih s tinitusom, je kognitivno-vedenjsko zdravljenje. Terapija je v Sloveniji na voljo na napotnico. Kognitivno-vedenjsko zdravljenje lahko ljudi, ki trpijo za tinitusom, pripravi do tega, da jih ta zvok ne vznemirja, ampak da se z njim naučijo živeti in shajati. S terapijo možgane navadijo na dražljaje in se ga na tak način naučijo odmisliti. Čeprav je vedenjsko-kognitivna edina zdravstveno potrjena metoda, so lahko učinkovite tudi terapije z maskirnimi zvoki. T.i. »notch therapy« je dobro raziskan in klinično preizkušen pristop k terapiji s tinitusom, ki se je izkazal za posebej učinkovitega pri ljudeh, ki imajo tonalni tinitus (najpogostejšo vrsto tinitusa). Omenjena terapija ponuja možnost popolnega odpravljanja tinitusa, poteka pa na način, da se s trajnim predvajanjem zvokov v ušesa v ozadju, v daljšem obdobju, prekomerna stimulacija zmanjša in možgani se “naučijo”, da zvokov v ušesih ne slišijo več, zaradi česar življenje brez tinitusa za posameznika postane resnična možnost. V AUDIO BM slušnih centrih vam nudimo celovite rešitve in tako je tudi na področju tinitusa. Obstaja veliko načinov, da prevzamemo nadzor nad tinitusom in zmanjšamo njegov vpliv na naše življenje. Čeprav zdravilo za tinitus ne obstaja, lahko vaš specialist ORL in slušni akustik strokovno pomagata ponovno prevzeti nadzor nad tinitusom in upravljanjem z njegovimi simptomi. Pripomočki, ki jih nudimo, so del celostne obravnave tako pri težavah s tinitusom, kot tudi z nespečnostjo. Ne glede na vse, je preventiva vedno boljša od kurative, vaš sluh pa je neprecenljiv, zato z njim ravnajte skrbno.

Slusni-akustik-strokovnjak-za-sluh-in-slusne-aparate-Kevin-Glavica-AUDIO-BM-slusni-center-Ptuj


Kevin Glavica
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Ptuj

Več o tinitusu >>

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Ljubezen-zmenek-naglusnost-nasveti-audio-bm-slusni-centri-aparati

LJUBEZENSKI ZMENEK IN NAGLUŠNOST – 5 NASVETOV

Se še spomnite vaše prve simpatije, zaljubljenosti do ušes in vaše prve prave ljubezni? Se še spomnite koliko nevidnih preprek vam je v začetku onemogočalo storiti prvi korak proti vaši simpatiji in koliko metuljčkov je takrat preletavalo v vašem trebuhu? Je vaše srce močno razbijalo ali ste bili sproščeni, popolnoma samozavestni? Ste bili kako drugačni in ste to drugačnost želeli skriti v začetku in povedati kasneje ali ste kar takoj odprli svoje karte in jih dali na mizo? Ste pod to drugačnost prištevali tudi naglušnost?

Zagotovo so odgovori na zgornja vprašanja od bralca do bralca različni, še bolj zagotovo pa se odgovori razlikujejo kadar ima oseba prelingvalno ali postlingvalno naglušnost. Za prvo se šteje, da je bila naglušnost prisotna že ob rojstvu oz. se razvije do starosti treh let. Sklepati gre, da je spopadanje z naglušnostjo veliko težje, kadar govorimo o postlingvalni naglušnosti, kajti nenehoma primerjamo, kako je sedaj in kako je bilo nekoč, medtem ko v prvem primeru naglušnost igra stalnico vse od naših prvih korakov. Prav tako nekako predvidevamo, da lahko na zmenku nastanejo številne neprijetnosti, kadar je nasproti nas dobro slišeča oseba. Borimo se s številnimi strahovi in vprašanji. Kaj če bom besede ali misli narobe razumel(a)? Se bom osmešil(a)? Kam iti na zmenek, da bo lažje slišno in razumljivo?

Brez skrbi, kljub naglušnosti lahko najdete novo ljubezen! Spoznajte osnovna pravila in se samozavestno zavzemite zase. Sledite tem petim nasvetom:

1. Vi ste še vedno vi!

Najbolj pomembno je zavedati se, da vi bodite vi! Še vedno ste enako prikupni in lepi kot pred naglušnostjo! V kolikor vam to ni dovolj se zaupajte vašim najbližjim in preverite vaše dvome pri njih. Četudi starši vedno vidimo le najlepše glede svojih otrok, se pogovorite tako z njimi kot z vašim zaupnikom, najboljšim prijateljem ali prijateljico.

2. Bodite iskreni!

Kdaj povedati? Danes se ljubezen pogosto išče preko spleta, še posebej sedaj ob omejitvah. Ali torej navesti naglušnost že v opisu profila ali raje počakati in povedati v živo? Prikrite in skrite reči ob napredovanju odnosov prej ali slej pridejo na plano. Kako menite, da bodo takrat sprejete? Iskrenost igra veliko in zelo pomembno vlogo, hkrati pa ob deljenju ali razkrivanju lahko v odzivu vidimo in prepoznavamo stopnjo sočutja ter razumevanja. Tako lahko bistveno olajšamo odpiranje svoji simpatiji. Seveda pa ni popolnoma nič narobe, če se odločite počakati z razkrivanjem naglušnosti. Morda se želite prej prepričati in videti kako bo šlo, preden delite ta podatek. Ljudje smo introvertirani ali ekstrovertirani, s tem ni nič narobe!

3. Izberite primerno lokacijo za zmenek!

Sprehod po parku je ena od lokacij, kjer vam hrup ne bo nagajal in ob trenutnih razmerah pandemije lahko predstavlja najboljšo lokacijo vašega prvega zmenka. Če imate na izbiro zmenek v zaprtem prostoru, se potrudite, da izberete kakšnega s tapetami, tepihi in oblazinjenim pohištvom; napram gladkim površinam modernega in minimalističnega dizajna. Vse to znatno pripomore k manjšemu odboju zvoka po prostoru, saj v odmevnih prostorih težje razumemo govor. Tudi muzeji so dobra izbira, že zaradi same kulture obiskovanja muzejev, akustično pa so zelo tihi, z malo zvokov okolice.

4. Sprostite se!

Razbremenite sebe in vašo simpatijo! Ne pričakujte, da boste vse razumeli in ne pričakujte od simpatije, da bi bila vaš prevajalec in skrbela za to, da vse slišite. Razbremenite jih, povejte jim, naj ne skrbijo za vas. Ob morebitnih neprijetnih situacijah skušajte uporabiti humor, spomnite se kakšne smešne prigode ali vica povezanega z naglušnostjo, vžgalo bo!

5. Poskrbite za dobro komunikacijo!

Za dolgoročno zvezo je zelo pomembno neomajno izražanje želj in potreb v zvezi, ter prav tako, če ne še bolj pomembno, poslušanje nasprotnih želja in potreb! Pri tem je potrebno naglasiti razliko, kaj pomeni slišati in kaj pomeni poslušati. Poslušanje zahteva našo pozornost, senzibilnost, empatijo in pravilno razumevanje, pri čemer si lahko pomagamo s preverjanjem pravkar slišanega.

Morda boste raje namesto vseh teh nasvetov želeli spoznati naglušno osebo, s katero bosta lahko skupaj preskakovala vse ovire. Super! Ogromno poznanstev, prijateljstva in prav tako ljubezni se najde in sklene na ogromnem številu aktivnosti v sklopu društev gluhih in naglušnih, katerih imamo v Sloveniji kar 19. Seznam društev: https://www.slusniaparat.si/#koristne-povezave

Ob zaključku tega prispevka vam želim veliko novih poznanstev, sproščeno odkrivanje lepih trenutkov in veliko ljubezni! Verjemite vase, imejte se radi, ljubite in boste ljubljeni!

v-piric-slusni-akustik-audio-bm-slusni-aparati-velenje-slusni-center


Vlado Pirić
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Velenje

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Boris-Kopitar-Oddaja-Prisluhnimo-tisini-audio-bm-slusni-aparati

HRUP UNIČUJE SLUH, prof. dr. METODA DODIČ FIKFAK, BORIS KOPITAR …

PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA

Predvajano 20. marca 2021, RTV SLO 1
Dolžina oddaje: 14 min, 40 sek

Ste vedeli, da je le sedem minut in pol dovolj, da si s sedenjem ob zvočniku lahko trajno poškodujete sluh? Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je od približno 466 milijonov ljudi z okvarjenim sluhom 34 milijonov otrok mlajših od 15 let. In kar 37 odstotkov teh otrok ponavlja vsaj en razred v šoli. Napovedi so še pretresljivejše. Kar 1,1 milijarde mladih, starih od 12 do 35 let, je v nevarnosti, da si zaradi hrupa v vsakdanjem življenju trajno poškoduje sluh. Skrb vzbujajoč podatek je tudi, da spada poklicna naglušnost med najpogostejše poklicne bolezni povsod v svetu. Če smo na območju povečane jakosti zvoka, izberemo takšno zaščito sluha, ki najbolje ustreza trenutnim razmeram.

Če opazite poslabšanje razumevanja pri komunikaciji, je pomembno izkoristiti kakovostno tehnologijo, ki je na voljo. Ker ima naglušnost nevarno vlogo pri hitrejšem nastanku demence in resnih duševnih obolenj, je uporaba slušnih aparatov rešitev, ki je marsikomu spremenila življenje. Tudi Borisu Kopitarju, ki ima v skoraj 40-letni glasbeni karieri za seboj okrog 1000 koncertov. 

Boris pove: »Ko sem bil pri ansamblu Kovinarji, narodno zabavnem ansamblu s katerim sem prvič pel, smo bili čisto navadni amaterji. V roki sem držal mikrofon, na katerega je z leve piskal klarinetist, z desne trobentar, pa še malo sem se držal proti harmonikarju, da se je njega kaj slišalo. Imeli smo samo en mikrofon. Vsi ti zvoki so bili v bistvu v dvorani kot je hala Komunalnega centra v Domžalah, kjer je bilo 2000 ljudi. Na recimo enem novoletnem praznovanju in to mora pustiti posledice. Ampak jaz se tega takrat niti slučajno nisem zavedal. Tako je z glasbenikom, ko uživa, ne razmišlja o posledicah. Ampak saj ne vem, če bi se to dalo omejiti, ker ne moreš reči ljudem, lepo prosim ali lahko malo bolj potiho vpijete.

Sam sebi ne priznaš, pa kaj, večina ljudi, ki jih poznam in slabo slišijo, rečejo: »jaz dobro slišim«. Pa jim rečem: Ali si ti tudi tičal v istem podjetju?« »Kaj, v kakšnem poletju?« In to je to. Tudi meni se je dogajalo. Besede sem narobe razumel, ker imam največjo okvaro v visoko tonskem spektru.

Ko so mi rekli vnuki, pa dedi, kaj imaš ti te risanke tako naglas, sem rekel, zame je v redu, pa so rekli, pa, dedi, to vpije. Potem je žena rekla, daj Boris ta poročila bolj potihem. In potem sem se odločil, da ne bom dal poročila bolj naglas, ampak bom dal sebe bolj naglas.

In kaj se da narediti, če izkoristiš tehnologijo, ki je na tem področju res napredovala še odkar imam aparate, že tretje leto teče. Tehnologija je že tako napredovala, da razmišljam še o kakšni dodatni pridobitvi. Res, da to stane. Ampak, jaz vedno rečem: tako je, ko kupujemo avto, pa rečemo, naj ima še take zavore, pa to in ono. Pri slušnih aparatih je enako, moraš vzeti dobro tehnologijo.

Vsem glasbenikom predlagam, pomagajte si tudi vi s tehnologijo, ki je na odrih na voljo, in nikar ne ponavljajte take napake, kot sem jo delal jaz. Morda vam pa ne bo treba imeti slušnih aparatov. Čeprav sem se jaz z njimi čisto sprijaznil in upam, da mi bodo še dolgo služili.

Oglejte si oddajo (od 9. minute dalje lahko prisluhnete osebni izkušnji Borisa Kopitarja).
Ogled oddaje >>

O oddaji Prisluhnimo tišini

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini se predvaja od leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja.  Gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha. Vse oddaje:

Pregled oddaj >>

Če se želite z Borisom Kopitarjem osebno pogovoriti in njegovi izkušnji s slušnimi aparati, ga lahko pokličete na telefon: 041 640 280.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Audio-bm-ekipa-slusni-akustiki-na-smucanju

AUDIO BM ŠKIJARIJA 2021 – DOŽIVLJAJSKI SPIS

19 Mar 2021 AUDIO BM

To bo eden tistih neljubih načinov skakanja po časovnici, ki me pri gledanju filmov tako zelo moti, da bi najraje izrezal izseke filma in jih kronološko prilepil nazaj skupaj. A kaj naj, nisem se resno lotil prvega potopisa in sedaj sem prepuščen skakanju iz ene smučarije na drugo. Pa dajmo vsaj začeti s prvim smučanjem, katerega organizator je bil naš kranjski akustik Bine. Z Gregom sva bila zmenjena, da se ob šestih dobiva in štartava proti Voglu. Kot vedno pri vsaki smučariji, nič ne gre po cerumnu. Ob dogovorjeni uri kličem Grega, ki cel v paniki išče ključe in krivi svojo mačko za to. Da kriviš svojega mačka je eno, da pa krivdo zvališ na domačo žival… Po mojem je uboga muca še danes le na briketih in brez konzerv. Upam, da ima vsaj vodo … 😊

Pot do Ljubljane je hitro minila, predebatirala sva glasbo po dolgem in po čez, čez vse ritme in sinkope in prispela na Britof, kjer se pri odcepu za našega Binčija nič več ne koplje. Po hitrem postopku nabašemo dodatno robo in skupaj z Binetom pohitimo proti Voglu.

Bine nam je uštimal neke sezonske karte za Vogel po super-duper ceni, dve smo še dokupili in si na koncu bratsko razdelili stroške, tako je bilo smučanje na Voglu zelo modno-ugodno. Franci nas je kasneje še razveselil z e-mailom, kjer nam je v znak podpore izven-službenega druženja priškrnil še 8 delovnih ur, tako samo na koncu še zaslužili s smučanjem. Počasi se bom ob priklonu Franciju do tal začel kotaliti, saj zmanjkuje tal in počasi se bom le še vrtel okoli svoje osi kot akustični povratni vpliv. Čeprav tega še takrat nismo vedeli, smo smučali, kot bi bili plačani za to! Noro!

Vsi smo uživali, le Roman je bil lačen že od jutra. Pri vsakem vmesnem čakanju na druge člane ob robu smučišča je lobiral za konkretnejšo malico. Šele sedaj ugotavljam, da bi mu lahko na tej poti malce pomagal kot kasneje, na drugi smučariji, a sem očitno dal prioriteto strminam. Ko smo se končno odločili usmiliti lačnega Romana, smo se odpravili na lepo terasico pod vrhom Vogla. Na veliki terasi le trije ležalniki, ljudi pa kolikor češ. Skušal sem vplivati na malico ob robu prepada z lepim razgledom, stran od gneče, a smo končali na terasi. Kakor smo prišli, so se počivači ravno vstali in po dolgem času sem spet bil na pravem mestu v pravem trenutku. Zlil sem se z ležalnikom kot bi ga pokril s šekasto deko. Sonce je pošteno pripekalo, jaz pa brez sončnih očal ☹. Tako sem si nabil kapo krepko čez oči in užival v valovanju sončnih in zvočnih valov. Če bi sam trpel za tinitusom, bi moja tinitus terapija izgledala in zvenela točno tako! Kakšen ocean neki … 😊

Nekajkrat smo se še spustili do nižjih postaj, spust do čisto spodnje postaje smo si pustili za konec. Nismo forsirali, le uživali in tako tudi prej končali. Bine je predlagal še pivo ob jezeru in kako nepriseben bi moral biti, da bi to odklonil? Skok na drugo časovnico, kjer je takšno povabilo Roman gladko zavrnil. Roman kaj za vraga?! Nismo ga mogli prišteti zraven, po mojem je (bil) neprišteven. Za oklepaje se sami odloč’te 😊.

Do prihoda na jezero smo se vedli prikladno in bili vzorni. Nato je imel Bine svoj neslavni trenutek, ko je hotel le dobro, naredil pa ravno obratno. Ob reševanju pločevinke pred padcem na tla mu je to sicer uspelo v zadnjem trenutku, a kaj ko pločevinka ni končala na tleh pomola, ampak v jezeru. Na vse pretege smo se trudili spraviti pločevinko nazaj s pomočjo vej in resnega tveganja padca v vodo, a nam ni uspelo ☹. Sprejeti smo morali dejstvo, da smo izpadli packi, četudi smo hoteli ravno obratno. Ob nekaj malega mimoidočih sem imel prav željo po skrivanju ali vsaj po razlaganju kako je do tega prišlo. Sklonjenih glav smo se odpravili proti domu, deloma zaradi pločevinke v jezeru, deloma zaradi konca luštnega.

Menim, da smo vsi bili navdušeni nad končno ponovnem smučanju, druženju in uživanju. Navdih je držal Grega še nekaj dni, tako smo nekoliko dni kasneje prejeli legendaren mail za ponovitev smučanja, a tokrat na Krvavcu. Ekspresno nas je večina preverila koledar in pritrdila ter se veselila naslednje AUDIO BM smučarije. Zasedenost predlagatelja nas ni pustila zmotiti in tako smo v imenu Grega še enkrat pripravili opremo za na sneg.

Večer pred odhodom, spet komplikacije kot je že to v navadi. Mateju iz Trbovelj ni uspelo pravočasno opraviti testa, tako bi šele okoli pol enajste ure lahko skupaj krenila proti Krvavcu. Krvavo sem si želel deskati, tako sem odrinil zgodaj zjutraj kar sam. Ko sem že mislil, da je to bilo tisto, kar se je zakompliciralo, se pripeljem do dežurne, torej 24 ur na dan odprte bencinske črpalke, da bi ugotovil, da je le-ta zaprta. Tako sem se po stari cesti peljal mimo štirih črpalk in šele na Blagovici sem videl odprto črpalko in skočil po vinjeto ter ravno zaradi tega tudi zamudil zbirno zgodnjo uro ob 7:30 pod gondolo.

Gneča je bila nepopisna in me spomnila zakaj v normalnih razmerah rinem v tujino, četudi smo na SkiOpen-u v Avstriji prav tako doživeli podobno gnečo. Okoli pol ure je trajalo le, da sem prišel do nakupa vozovnice. Ob dvigovanju gondole se je dvigalo tudi razpoloženje. Iz mrzle in rahlo meglene kotline so počasi začeli prevladovati sončni žarki in oblakov ni bilo nikjer za videti. Tokrat oborožen s sončnimi očali sem si sončil zobe od ušesa do ušesa. Aaaaaaaaaaaaah, kako je bilo luštno! Pavze so se kar vrstile, bilo je osladno, pocukrano in kičasto… Predobro, da bi si dovolil težiti: »Izkoristi kar si plačal!« Nisem ravno Gorenjc, se pa znam it! Da ne bo kdo mislil … 😉

Pavz je bilo kar nekaj, Roman tokrat ni bil tako zelo lačen, le zagledan v mini potičke Andrejeve mame. Na prave potičke mislim, takšne z orehi, le manjše. Roman se je cedil kot Bernardinec in med brisanjem sline potihoma druge spraševal, če bi še kdo drug kakšno potičko. Tokrat sem uspel pravilno razbrati klic na pomoč in mu zrihtal še par potičk. Franci je imel s seboj mini bar. Filtrirano ali nefiltrirano pivo, Coca Cole, Bronhije, Milke, ni da ni. Ob tem sem se spomnil na so-sošolca, ki je imel v osnovni šoli v garderobnih omaricah mini trgovino s podobno izbiro. Spomnili smo se tudi na idejnega predlagatelja smučarije in se mu po zračni prevodnosti zahvalili za predlog.

Snežna podlaga je bila za čuda boljša od podlage na Voglu, pa še desko sem imel tokrat nabrušeno in podmazano. Uspelo mi je še nekaj lepih skokov, a kaj ko Roman ta lepših ni posnel, tako se ne morem hvaliti brez dokaznega materiala. Počasi smo se odpravili proti gradu v Gradu, kamor nas je peljal AlBine po kratki, a zelo sladki smučariji. Ob prijetnem kramljanju in zabavanju na idilični lokaciji in z močno toploto sonca v hrbet, kar nismo mogli verjeti, da smo še malo prej bili na snegu, saj je tukaj že prevladovala pomladna klima. S paleto prijetnih občutkov sem se usedel v avto in odpeljal proti Žalcu.

Da smo letos verjetno zadnjič smučali, je nekoliko žalostno, a vseeno ostajam poln upanja, saj je že bilo govora o kolesarjenju, pohajkovanju in še o kakšni aktivnosti. Ob tem sem še vrgel kost za jadranje in ni ni ostala nepogrižena … 😊

v-piric-slusni-akustik-audio-bm-slusni-aparati-velenje-slusni-center


Vlado Pirić
Slušni akustik
AUDIO BM slušni center Velenje

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
razvoj-slusni-pripomocki-nekoc-in-danes-audio-bm-slusni-aparati

ZGODOVINA SLUŠNIH APARATOV

V 17. stoletju so naglušni začeli uporabljati t.i. vušesne trobente, ki so bile nerodne in velike naprave za poslušanje.

Prvo podjetje s proizvodnjo vušesnih trobent za naglušne je v 19. stoletju v Londonu ustanovil Frederick Rein. Rein je po naročilu kralja Johna VI. s Portugalske najprej izdelal akustični stol, ki je imel sprejemni aparat, skrit pod sedežem. Obiskovalci so morali poklekniti pred stol in govoriti neposredno v odprtino, oblikovano v obliki ust na opori za roke. Tako je zvok lahko potoval v skrite cevi.

Okoli leta 1800 so Reinovi oblikovali estetsko bolj privlačne akustične naglavne trakove, ki so jih uporabniki lahko prekrili z lasmi ali klobuki. Te trakove so poimenovali nevidni telefoni ” Aurolese”. Imeli so dva zvočna zbiralca, enega za vsako uho, in sta bila v obliki zavitih školjk, sodov in odprtih svetov.

Leta 1875 je Thomas Hawksley izdelal prenosno gumijasto korito. Naprava, preoblečena v kantino za vodo, je bila namenjena nošenju na telesu z naramnico. Zvok je lovila prek odprte rešetke, od koder je prek gumijaste cevke potoval v uho. Izdelal je tudi t.i. bradato posodo, ki jo je bilo potrebno nositi pod brado, da so jo moški prekrili z brado, ženske pa s šalom. Ženske so nosile tudi napravo, imenovano lasni sprejemnik, ker so jo lahko prekrile z lasmi ali s pokrivalom.

Leta 1881 so izdelali akustično palico, ki jo je uporabnik lahko položil na ramo. Zvočni receptor je bil na ročaju palice, slušalke pa nameščene v ušesih. Leta 1892 so patentirali električni slušni pripomoček, a naprave niso nikoli proizvajali.

V 20. stoletju so po iznajdbi telefona in mikrofona razvili elektronske slušne aparate, ki so jih lahko uporabljali tudi težko naglušni ljudje. Leta 1898 je Miller Reese Hutchison izumil prvi električni pripomoček za sluh, ki je imel oddajnik ogljika za ojačanje zvoka pri šibkem signalu, električni tok pa je ustvarjal močan signal.

Družba Siemens je leta 1913 izdelala prenosno slušno napravo v velikosti denarnice. Inženir Earl Hanson je leta 1920 patentiral prvo slušno vakuumsko cev Vactuphone.

V letih 1920 in 1930 je poslušanje z vakuumsko cevjo postalo uspešnejše in njena velikost je postajala vse manjša. V podjetju Acousticon so ustvarili Model 56, ki je bil eden prvih prenosnih slušnih aparatov, čeprav je bil precej težek.

Prvi prenosen slušni pripomoček z vakuumsko cevjo je šel v prodajo leta 1936 v Angliji, leto kasneje pa v Ameriki. Multitone iz Londona je patentiral prvi slušni aparat, ki je jakost zvoka uravnaval samodejno. Ista družba je leta 1948 uvedla prenosno različico. Med drugo svetovno vojno je prišlo do pospešenega razvoja slušnih pripomočkov. Podjetje Zenith je izdelalo model Miniature 75 žepne velikosti. Po izumu tranzistorja je prišlo do nadaljnjih izboljšav slušnih aparatov. Leta 1952 je nastal model Sonotone 1010, slušni aparat s tranzistorjem in vakuumsko cevjo, ki je podaljšal življenjsko dobo baterije in privedel do razvoja miniaturnih ogljikovih mikrofonov, ki jih je bilo moč pritrditi na različne predmete, tudi na očala. Tranzistor je imel takrat slabo lastnost, da se je zaradi vlage hitro kvaril. Kasneje so ga pred vlago zaščitili, kar se je izkazalo za uspešno potezo.

Leta 1954 je podjetje Texas Instruments začelo proizvajati silicijev oddajnik, ki je bil veliko učinkovitejši od prejšnjih različic in so ga zaznamovala integrirana vezja. Ta tehnika slušnega aparata se je v naslednjih dvajsetih letih še izpopolnila.

Prvi zaušesni aparat je bil Zenithov Diplomat iz leta 1956. Ta aparat je bil majhen, peresno lahek in oblikovan tako, da se je tesno in udobno prilegal ušesu. Leta 1961 so javnosti predstavili vušesni slušni aparat Otarion ECA-1.

Podjetje Oticon je leta 1995 razvilo prvi digitalni slušni aparat. Widex je leta 1996 predstavil model Senso, ki je bil komercialno izredno uspešen. Oticon je skoraj istočano začel tržiti slušni aparat DigiFocus.

V Sloveniji imajo zavarovane osebe pravico do izbire slušnega aparata vsakih šest let. Strošek standardnega slušnega aparata plača zdravstvena zavarovalnica. Slušni aparat je za naglušne odličen pripomoček pri premagovanju vsakdanjih ovir pri sporazumevanju in zaznavanju različnih zunanjih zvokov, ki jih sicer ne bi slišali.

Vir: Spletna TV

Vas zanimajo funkcije, ki so vgrajene v sodobne slušne aparate?
Kliknite tukaj >>

Testiranje sluha in slušnih aparatov je v vseh 14 AUDIO BM slušnih centrih na voljo vsak delovni dan – brezplačno.

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Naglusnost-vodi-v-izolacijo-slovenskenovice.si-slusni-aparati-Franci-Urankar

NAGLUŠNOST VODI V IZOLACIJO – SLOVENSKE NOVICE

Vsako leto 3. marca je mednarodni dan skrbi za sluh. V Slovenskih novicah si lahko preberete pogovor na to temo. Če ste zamudili nakup časopisa, preberite pogovor tukaj ali na spletni strani Slovenskih novic.

Naglušnost je navzven nevidna, njene posledice pa so vse prej kot zanemarljive, poudarja Franci Urankar, slušni akustik. Naglušnost, s katero se spopada več kot 500 milijonov ljudi po svetu, namreč bistveno omeji naše možnosti pri vključevanju v družbo, med najpogostejše povzročitelje težav pa spadata hrup in staranje. Jasno je torej, da se s podaljševanjem življenjske dobe povečuje tudi delež ljudi s starostno izgubo sluha, torej napredujočo zaznavno naglušnostjo na obeh ušesih. »Okvara sluha lahko nastane kjer koli na slušni poti, od zunanjega ušesa do možganskih centrov, ki procesirajo zvočne dražljaje,« pojasnjuje sogovornik.

Izgubljanje sluha je naravno in del staranja.

Hrup je velik dejavnik tveganja za naglušnost.

500 milijonov ljudi pestijo različne težave s sluhom.

»Nekatere primere naglušnosti je mogoče odpraviti z zdravljenjem ali operativno. Največkrat, predvsem pri zaznavni naglušnosti, pa je slušni aparat edina pot. Med druge povzročitelje uvrščamo različne bolezni, vnetja ušes, nekatera zdravila, dednost, fizične poškodbe …« Odmiranje čutnic, odgovornih za zaznavanje tonov zelo visokih frekvenc, se lahko zgodi že pri 20 letih in že takrat se začnejo spremembe sluha, nadaljuje: »Z leti okvara postopoma napreduje in zajame tudi področje nižjih frekvenc, ki so pomembne za sporazumevanje (za razumevanje govora). Ne slišimo telefona, ne moremo slediti pogovoru v družbi. Izgubi sluha je pogosto pridruženo šumenje (tinitus), ki je za nekatere celo bolj moteče kot sama naglušnost.

Spremembe sluha se lahko pojavijo že zelo zgodaj.

Naglušnost običajno močno oteži sporazumevanje z okolico, ljudi vodi v socialno izolacijo, depresijo, poveča se tudi tveganje za demenco.« Drugi najpogostejši vzrok za nastanek naglušnosti je hrup, opozarja: »Izpostavljenost hrupu lahko trajno poškoduje sluh. Hrup je lahko prisoten doma in na delovnem mestu. V nekaterih poklicih, kot so industrijski delavci, glasbeniki, gasilci, kmetje ali delavci v gradbeništvu, so lahko velik del delovnega časa izpostavljeni visokim ravnem hrupa. Hrupu smo izpostavljeni tudi doma, denimo napravam, kot so sušilnik za lase, sesalnik, predvajalniki glasbe, kosilnica.«

Čedalje glasnejši televizor

A kot rečeno, izgubljanje sluha je naravno in del staranja. Do starosti 60–65 let doživi že okoli 30 odstotkov ljudi izgubo sluha, ki že pomembno vpliva na sposobnost poslušanja vsakodnevnih zvokov, kot je na primer govor. Izguba se kaže različno – od omejenega poslušanja tišjih zvokov ali slabšega razumevanja govora do popolne gluhosti: »Podatek, da zaznamo zvok do frekvence 20.000 Hz, je treba sprejeti z zadržkom, saj velja za mlade ljudi. Z leti se meja, ki je dokaj zabrisana, premika k vse nižjim frekvencam in se po sedemdesetem letu premakne tudi pod 8000 Hz. Poleg zmanjšanega zaznavanja zvoka se običajno zmanjša tudi razlikovanje zvokov. To pri poslušanju radia včasih ne moti veliko, ker lahko povečamo jakost, bolj je moteče pri pogovoru dveh ali več ljudi v množici. Soglasnike p, t, k, f, s prepoznamo predvsem po njihovih sestavinah z visoko frekvenco in tudi nižjo jakostjo. Zato jih v starosti najprej slabše slišimo.« Naglušnost pogosto prej opazijo družinski člani in prijatelji kot pa naglušni sam. Ta večkrat krivi druge, da govorijo tiho, in jih mora večkrat prositi, da ponovijo povedano. Sporazumevanje z okolico je oteženo. Ljudje postajajo depresivni, poveča se tudi tveganje za demenco.

Velikokrat se zgodi, da ne razume pogovora ali pa ga razume drugače kot preostali, sklene slušni akustik: »Težave s sluhom se največkrat pokažejo kot nezmožnost slišanja nekaterih zvokov ali kot mešanje nekaterih zvokov. Naglušne osebe lahko slišijo povedani stavek, vendar ga ne razumejo. Bližnji jih, denimo, tudi opozarjajo, naj utišajo TV-sprejemnik, naglušnemu pa se zdi, da je ta primerno glasen. Mnogi tudi večkrat uravnavajo zvok slušalke in zvonjenja na telefonu. Na težave s sluhom opozarja tudi tinitus, šumenje, piskanje ali žvižganje v ušesih. Nekateri imajo občasno tudi motnje ravnotežja, ki je prav tako povezano s sluhom; če so težave čedalje pogostejše, je potreben pregled pri specialistu ORL.«

Ema Bubanj

https://www.slovenskenovice.si/stil/zdravje/naglusnost-vodi-v-izolacijo/

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
1 16 17 18 19 20 41

Iskanje

+
Google ocena
5.0
Na podlagi 1598 ocen
×
js_loader