Helena-Pirc-Voditeljica-Novinarka-RTV-SLO-Oddaja-Ah-ta-leta-audiobm-slusni-aparati-svetovanje

SLABO SLIŠITE? – TEMA V ODDAJI »AH, TA LETA!« NA SLO 1

O oddaji Ah, ta leta!

V oddaji Ah, ta leta! Na TV SLO 1 z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegajo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavajo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.

Oddaja-Ah-ta-leta-audiobm-slusni-aparati-svetovanje

Tokrat je bil gost v TV studiu Boris Horvat Tihi. Že od otroštva ima težave s sluhom, življenje pa se mu je obrnilo na bolje šele, ko je v odraslih letih začel uporabljati slušni aparat. O prednostih in načinu delovanja slušnega aparata bosta v oddaji spregovorila tudi slušna akustika Borut Balkovec in Franci Urankar.

Če na vprašanje iz naslova SLABO SLIŠITE? odgovorite z da, niste sami. Kar vsak tretji človek, starejši od 65 let, ima težave s sluhom. Mnogo težav s sluhom je mogoče vsaj delno odpraviti z različnimi medicinskimi pripomočki

V Sloveniji je okoli 200.000 ljudi z okvaro sluha. Približno tretjina jih že uporablja slušni aparat, druga tretjina ga bo kmalu začela uporabljati, zadnja tretjina pa si naglušnosti noče priznati. Naša življenjska doba se podaljšuje, s tem pa se povečuje verjetnost, da bomo morali tudi sami sprejeti neko stopnjo izgube sluha. Čeprav je naglušnost navzven nevidna, so njene posledice zelo opazne. Naglušnost oteži sporazumevanje z okolico, kar lahko vodi v družbeno osamitev, tesnobo in celo depresijo. A ni treba, da je tako, rešitve obstajajo.

Slabši sluh ni povezan izključno s starostjo. Težava namreč lahko nastane nenadoma, kot posledica otroške bolezni ali glasnega poka, lahko pa počasi, postopoma in se s starostjo povečuje. Pametno je, da slabšanje sluha vzamemo resno in se posvetujemo z zdravnikom.

Pri prvih znakih naglušnosti ima človek občutek, da sogovorniki momljajo, sam pa se težko sporazumeva v hrupnem okolju, ne razume, kadar je sogovornik nekoliko oddaljen, ali mora precej povečati jakost televizijskega ali radijskega sprejemnika.

Težave s sluhom težje opazijo otroci. To, da nekaterih stvari ne slišijo, sprejemajo kot nekaj normalnega. Boris Horvat – predsednik Medobčinskega društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko Auris –, ki ima težave s sluhom že od otroštva, pravi, da se je resna težava zaradi okvare sluha pojavila šele v osnovni šoli, pri učenju tujega jezika. Za kako resno okvaro gre, je pravzaprav izvedel šele na zdravniškem pregledu pred služenjem vojaškega roka. Žal se je slabšanje sluha z leti samo še nadaljevalo. Pri 22 letih je imel že 70-odstotno okvaro sluha.

Boris-Horvat-Tihi-Auris-RTV-SLO-Oddaja-Ah-ta-leta-audiobm-slusni-aparati-svetovanje
Boris Horvat. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Kako drugačno bi bilo njegovo življenje, če bi imel slušni aparat od otroštva, lahko danes samo ugiba. Vsekakor pa ne bi imel vzdevka Tihi, ki se ga drži že desetletja. Tihi zato, ker je bil v družbi s prijatelji raje tiho, kot da bi zaradi slabega sluha rekel kakšno neumnost.

V Sloveniji velja po statutu zveze gluhih in naglušnih za naglušno oseba, ki ima od 31- do 95- odstotno izgubo sluha. Kako slišimo, opredeljujeta dve enoti: višina tona in glasnost. Višino tona merimo v hercih (Hz), slušno območje pa je med 20 in 20.000 Hz. Glasnost je izražena v decibelih (dB): normalna komunikacija poteka v območju do 20 dB. Za rahlo naglušnost velja, da ljudje s takšno okvaro slišijo v območju od 25 do 40 dB. Kdor sliši v območju od 40 do 60 dB, je srednje močno naglušen. Za močno naglušnost velja komunikacija v območju nad 60 dB; ljudje s to stopnjo naglušnosti ne morejo slediti glasnemu govoru. Težka naglušnost ali gluhota pa se začne pri izgubi sluha, pri kateri je območje komunikacije večje od 80 dB.

Franci-Urankar-RTV-SLO-Oddaja-Ah-ta-leta-audiobm-slusni-aparati-svetovanje
Franci Urankar, slušni akustik in direktor, AUDIO BM slušni centri, Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

Vzroki za naglušnost so različni, odvisno od tega, kateri del ušesa svoje vloge ne opravlja več dobro. O prevodni naglušnosti govorimo, kadar zunanjemu ali srednjemu ušesu ne uspe prenesti tresljajev zvoka, ki potujejo po zraku, do notranjega ušesa. Takšna naglušnost je pogosto prehodne narave in se lahko izboljša. Poznamo tudi tako imenovano senzorično-nevralno naglušnost. Pri tej obliki naglušnosti gre za okvaro notranjega ušesa ali ušesnega živca. Običajno je takšna naglušnost trajna. Pojavlja pa se tudi mešana naglušnost, ki združuje težave obeh omenjenih.

Potem je tu še starostna naglušnost

Slušne celice se namreč ne obnavljajo. Dlje ko je človek izpostavljen hrupu, glasnim zvokom, večja je možnost za pešanje sluha. Tudi nekatera zdravstvena stanja lahko vplivajo na slabšanje sluha, na primer visok krvni tlak ali diabetes. Prav tako lahko na slušne celice negativno vplivajo zdravila, denimo kemoterapija.

Starostni naglušnosti se ne moremo izogniti, lahko pa vsaj delno vplivamo na nekatere dejavnike, ki dolgoročno poslabšujejo sluh. Ob izpostavljenosti glasnemu hrupu lahko nosimo čepke za ušesa. Obstajajo tudi takšni, ki jih izdelajo po obliki posameznikovega sluhovoda – takšni pridejo prav, če gre za redno izpostavljenost hrupu.

Mnogo težav s sluhom je mogoče vsaj delno odpraviti z različnimi medicinskimi pripomočki. Slušni aparati v sodobnem času so umerjeni na potrebe posameznika in prilagodljivi glede na situacijo. Obisk pri slušnemu akustiku lahko reši marsikatero zagato in kljub okvari sluha znova omogoči normalno komunikacijo. Borut Balkovec, slušni akustik v podjetju AUDIO BM, poudarja, da je na trgu veliko različnih kategorij slušnih aparatov. Katerega izbrati oziroma kašnega potrebujemo, je odvisno tudi od našega življenjskega sloga. Slušni aparati so prilagojeni vsakemu uporabniku individualno.

Borut-Balkovec-RTV-SLO-Oddaja-Ah-ta-leta-audiobm-slusni-aparati-svetovanje
Borut Balkovec, slušni akustik, AUDIO BM slušni centri, Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Borut-Balkovec-stranka-RTV-SLO-Oddaja-Ah-ta-leta-audiobm-slusni-aparati-svetovanje-test-sluha

“Vsaka naglušnost je tehnično rešljiva,” poudarja Boris Horvat. Opozarja pa na dejstvo, da dlje ko naglušni čaka in odlaša z uporabo slušnega aparata, dlje traja, da se ga navadi uporabljati. Vsak slušni aparat je treba umeriti glede na stopnjo naglušnosti in potrebe naglušnega človeka. Včasih lahko to traja kar nekaj časa, celo več tednov. Toda pomembno je, še pravi Boris Horvat, da naglušni ne obupa.

Včasih lahko pomagajo tudi malenkosti. Televizija Slovenija prek teleteksta omogoča vklop podnapisov, mogoče pa je spremljati tudi oddaje s tolmačem za slovenski znakovni jezik. Podrobnosti lahko gledalci z različnimi oviranostmi, ne samo slabšim sluhom, najdejo na portalu dostopno.si.

Ogled oddaje: https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174931550?s=dostopno

Vir: https://www.rtvslo.si/moja-generacija/dobro-pocutje/zdravje/slabo-slisite/655876

Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.

Iskanje

+
Google ocena
5.0
Na podlagi 1523 ocen
×
js_loader