Prepis-oddaje-Prisluhnimo-tisine-Slabo-slisim-kaj-zdaj-AUDIO-BM-slusni-aparati

BESEDILO ODDAJE PRISLUHNIMO TIŠINI

V prejšnjem prispevku smo vas povabili k ogledu oddaje Prisluhnimo tišini na temo SLABO SLIŠIM, KAJ SEDAJ? Poleg ogleda vas sedaj vabimo k branju vsega, kar je bilo povedanega v tej oddaji.

Dober dan, pozdravljeni v Prisluhnimo tišini.

Število ljudi z okvaro sluha kljub napredku v zdravstvu narašča. Izguba sluha je navzven sicer nevidna, njene posledice pa so vse prej kot zanemarljive saj bistveno omejuje naše možnosti pri vključevanju v družbo. Zato ni življenje z naglušnostjo prav nič preprosto.

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je v letu 2018 v Evropski uniji živelo 466 milijonov z okvaro sluha. Do leta 2030 se bo to število predvidoma povzpelo na 630, do leta 2050 pa na kar 900 milijonov. Pot do rehabilitacije sluha se začne z vašo odločitvijo, da boste težave začeli reševati.

Po slušni aparat je težko iti, po prvi slušni aparat, ker se nočeš soočiti s tem, da si izgubil sluh. Nujno pa je, da si človek prizna izgubo, se začne s tem soočati in si priskrbi aparat, saj se kakovost življenja po oskrbi s slušnim aparatom bistveno dvigne in spremeni. Zelo težko sem sprejela svoj prvi slušni aparat. 15 let je trajalo, da sem sprejela to, da imam izgubo sluha. Še najbolj strašljivo je bilo, da je bila to progresivna izguba sluha in me je v prihodnosti čakala gluhota. Pred šestimi leti, ko sem popolnoma izgubila sluh, sem zapadla v depresijo iz katere mi je bilo zelo težko splezati na površje, ker se mi je zdelo to, da ne slišim, nekaj strašljivega. To, da se ne morem pogovarjati v družini, z otroki, da imam probleme v službi. Dejansko se ti v življenju vrti film, kako je v svetu tišine, kako je to. Moram reči, da sem v tem obdobju poiskala pomoč v Društvu gluhih in naglušnih v Kranju in so mi kolegi iz društva zelo veliko pomagali. Nato pa sem se odločila za polžev vsadek, ki mi je odprl svet. Tako da vidim svetlobo, predvsem pa mi je dal moč in samozavest, da si upam.

Sluh lahko hitro preverite tudi z uporabo brezplačne aplikacije hearWHO. Če na testu dobite manj kot 50 točk, je okvara sluha precej verjetna. Človek opazi da slabše sliši na več načinov. Pogoste so pritožbe družinskih članov, da si televizijski ali radijski aparat naravnate na raven jakosti zvoka, ki je drugim že neznosna. Pogosto to ljudje opazijo sami in rečejo, dvakrat moram vprašati, šele potem slišim. Pogosto ljudje ne slišijo kakšnih opozoril iz okolice. Kar bi mene res skrbelo, recimo, da preslišite, da za vami vozi rešilni avto, vi ste pogledali v ogledalo, luči niste videli, zvočnih signalov pa ne slišite. Na cesti vam lahko nekdo potrobi, ne nazadnje zvoki opozarjajo tudi na kakšne hude reči, da je potres ali kaj takega, in ta opozorilni sistem pri slabem sluhu absolutno odpade. Če se zavedate, da imate težave s sluhom, a kljub temu ne ukrepate, si otežujete govorno komunikacijo in družbene stike. Prav tako lahko naglušnost vpliva na poslabšanje depresije in je najpogostejši spremenljivi dejavnik tveganja za demenco. Zaradi posledic zapoznele uporabe slušnega aparata najverjetneje tudi ne boste deležni enakih koristi njegove uporabe, kot če bi ukrepali takoj. Ne nazadnje pa naglušnost vpliva tudi na vaše najbližje in lahko povzroči nesporazume.

S tem ko ne slišimo oziroma slišimo slabše, odpada cel razred dražljajev. To se pravi, morda ne boste niti več odgovorili na telefon niti sami nikamor poklicali. Na koncerte ne boste več hodili, družini se pri gledanju televizije ne boste pridružili, ker če bi želeli dati na svojo glasnost, na svojo jasnost, bo cela družina ušla. Pogovorov se neradi udeležujete, ker kar naprej nastavljate uho oziroma prosite sogovornika, da govori glasneje, morda se celo izogibate socialnim stikom, morda postanete socialno izolirani.

Še zlasti pri otrocih je takojšnja korekcija sluha nujna, saj vpliva na razvoj govora in druge socialne veščine, ki jih otrok razvija za uspešno vključevanje v družbo.

Slušni aparat se predpiše na naročilnico, predpiše ga specialist otorinolaringolog po tako imenovanem preizkusu sluha, ki mu rečemo avdiometrija. Enostavno dobite zelo visoko kvalitetne slušalke, skozi katere vam dozirano predvajajo tone glasbe v določeni višini in jakosti, vi označujete ali signalizirate, kaj slišite in česa ne, in se to zelo hitro odkrije. Rehabilitacije v smislu, da se bo sluh izboljšal, tako kot če bi primerjali s fizioterapijo, pravzaprav ni, ker te okvare sluha so redko reverzibilne, da bi jih lahko povrnili.

V Bosni je bila sramota, da ne slišiš, in to se je skrivalo. Moj sluh se je poškodoval zaradi okužbe možganov, ki sem jo dobila takoj po rojstvu. V tem času, ko sem se rodila, ni bilo ozaveščanja staršev, kako je pomembno, da otrok sliši, da uporablja aparat in tako naprej. Jaz pa sem na začetku kot otrok, ko sem slišala napačno, na vprašanja dajala tudi napačne odgovore, in so nekateri mislili, da sem v bistvu prizadet otrok, da sem otrok s posebnimi potrebami, ker dajem napačne odgovore. To se je nadaljevalo vso osnovno šolo do srednje šole, kjer sem se zavedala, da ne slišim. Ko sem prišla v Slovenijo, stara 42 let, sem prvič naredila test. Prvič sem dobila slušni aparat in prvič sem slišala petje ptic in tudi dojela, kako je to pomembno za človeka. Takrat so nastale tudi prve težave, ker nisem prenašala tega hrupa, zato sem se tudi težko navadila na slušni aparat, ampak zavedam se, da moram premagati še ta problem.

Statistični podatki kažejo, da mine približno deset let, preden si človek prizna, da slabše sliši in da potrebuje slušni aparat. Nato traja še okoli dva ali tri mesece, da se navadi na zvoke slušnega aparata, in še od tri do šest mesecev, da to kar sliši, tudi razume.

Slušni aparat se testira najmanj dva tedna do obdobja treh mesecev, pomembno pa je zato, da lahko uporabnik preizkusi, kako mu odgovarja slušni aparat, da ga preizkusi tako fizično kot tudi z vidika samega zvoka. Prva izbira je odvisna od treh pogojev. Najpomembnejši je avdiogram, se pravi meritev sluha, drugo je tudi anatomija ušesa, tretje pa sama psiho-fizična sposobnost vsakega uporabnika, ker imajo nekateri mogoče bolj okorne prste, slabši vid in v tem primeru zelo težko ravnajo s kakšnimi majhnimi aparati. Vsakega uporabnika tudi mi naročimo na kontrolni pregled, tako da preverimo, kako zadovoljivo je njegovo poslušanje. Osnovni aparati pravzaprav zadoščajo za tisto osnovno komunikacijo za pogovor v manjši družbi, za poslušanje radia, televizije. Osnovni model slušnih aparatov v celoti krije zdravstvena zavarovalnica. Če se uporabnik želi odločiti za boljši nadstandardni model, ki omogoča bolj kvalitetno obdelavo zvoka, boljše ločevanje hrupa od govora, povezljivost z drugimi napravami, v tem primeru je potrebno doplačilo, ki ga uporabnik krije sam.

Petra Arula je po poklicu slovenistka in sociologinja. Najraje je nasmejana, vedno pa je radovedna. Odlična kombinacija za njen poklic, saj danes uspešno vijuga med pisanjem člankov, snemanjem intervjujev in lektoriranjem. Aktivno ustvarja tudi blog pisano.si.

Ko sem začela prihajati v puberteto, je moja mama opazila, da zelo zelo slabo sliši. Doma se je začela nekakšna kalvarija, ker je zelo težko sprejela slušni aparat. Takrat sem se odločila, da če bom slabo slišala, ne bom imela slušnega aparata. Sama sem opazila, da slabo slišim, s srednji šoli v gledališču. Vsi okrog mene so slišali, kaj igralec govori. Če je bilo preveč tiho ali mogoče nižji glasovi, ki jih težje zaznavam, nisem slišala. Takrat sem vedela, da sem na mamini poti slabega sluha. Seveda nisem nikomur povedala. Ko sem rodila hčerko, pri 36 letih, se mi je sluh drastično poslabšal, in takrat sem šla po aparat. Že prej sem govorila, da slabo slišim, samo ljudje me niso jemali resno oziroma so mi potem rekli, da jih ne poslušam, da nisem zbrana. Ampak v resnici, če slabo slišiš, si ekstremno zbran, zelo se trudiš. Začneš brati z ustnic. Tudi nisem opazila, da sem začela vedno bolj ostajati doma, da sem se vedno manj družila z ljudmi, da me je kdo povabil kam, pa nisem šla, ker sem se bala, da ne bom mogla komunicirati. Če ne slišiš dobro, ves čas predvidevaš. In lahko rečeš kakšno čisto mimo. Ali pa ujameš. Ampak tudi, ko ne ujameš, včasih misliš, da si ujel. In ko ne ujameš, ne moreš reči: »Kaj si rekel pred šestimi stavki?« In: «V bistvu pojma nimam, o čem govoriva.« »Zakaj pa nisi vprašala?« Ker ves čas sestavljam. In te sestavljanke v glavi ti vzamejo toliko energije. Tudi če si se imel krasno na kavi z nekom, delal super intervju, karkoli pač se je dogajalo, si zelo utrujen. Za svoje potrebe, da lahko kolikor toliko normalno funkcioniram v pisarni, da lahko delam intervjuje, grem na tiskovne konference, da slišim otroka doma, potrebujem nadstandardni aparat. Osnovni aparat mi ne pomaga dovolj oziroma bi bilo vseeno, če ga sploh ne bi imela. Moj aparat je stal približno 2500 evrov – dva aparata. Obstajajo pa tudi veliko dražji. Navajanje ni lahko, ker slušni aparat ni toliko pameten kot naši možgani. Ko sem dobila aparat, sem se počutila, kot bi zadela jackpot, ker sem kar naenkrat slišala stvari, ki jih prej nisem. Šla sem na kavo in nisem vedela, od kod sedaj neka glasba, ali je tisto, kar mi je akustik pokazal, ali je iz lokala. Ko sem stopila iz avta, sem se ustrašila, ko sem stopila na listje. Nisem vedela kaj je zahreščalo. Zvoki so drugačni kot v resničnem življenju brez slušnega aparata. Navajanje na aparat ni lahko. Slušni aparat niso očala, to ni enako. In ne pričakujte od ljudi, ki so dobili slušni aparat, da vas bodo slišali vse, da bo sedaj svet čisto drugačen. Ne bo, bo pa veliko lažje. Jez sem sedaj spet začela živeti, začela sem spet ven hoditi, se družiti. Zame se je veliko spremenilo, ampak vseeno velikokrat ne slišim dobro. Je pa lažje, ker imam aparat.

Slušni aparat lahko tudi zavarujete. Premija je odvisna od njegove vrednosti. Neizpodbitno dejstvo pa je, da si nadstandardnih slušnih aparatov ne more privoščiti vsak. Prav tako so nedosegljivi kar 70 odstotkom upokojencem.

Moram povedati, spet bom ponovila, nizke pokojnine so tiste, ki ljudi ovirajo, da ne morejo nabavljati aparatov. Res pa je, da marsikje družina stopi skupaj in pomaga. Drugo, kar je, ljudje imajo velik problem tudi na cesti. Poglejte, če človek ne sliši avtomobila, če ne sliši govora, če ga nekdo v trgovini karkoli sprašuje, je to kar velik del invalidnosti človeka. Kakovost življenja se mu bistveno zmanjša zaradi tega, ker je odvisen od pomoči, da nekdo gre z njim, ker takšen upokojenec ni varen na terenu, ni varen zunaj. Prav tako je problem komunikacija med posameznimi družinskimi člani.

Pri 80 letih že večina ljudi potrebuje slušne pripomočke, zato je podpredsednica Zveze upokojencev Slovenije ogorčena nad dejstvom, da nekateri domovi za starejše dodatno zaračunavajo pomoč pri nameščanju slušnega aparata, za kar naj bi uporabniki vsakič doplačali en evro.

Ob mednarodnem dnevu skrbi za sluh, ki smo ga zaznamovali v začetku marca, svetovna organizacija naglušnih poziva, da preverite svoj sluh. Čakalne dobe pri specialistih ORL so po državi različne. Sami pa poskrbite, da je hrupa iz ozadja v vašem domu, na delovnem in javnih mestih čim manj. Ker se mu ne morete izogniti, uporabljajte zaščitne čepke.

Letos je slogan Sluha za življenje – ne dovoli, da te izguba sluha omeji. Kar pomeni vse, kar se poudarja: dobra dostopnost, hitra in zgodnja intervencija ob izgubi sluha in dobra oskrba z ustreznimi tehničnimi pripomočki.

Televizija Slovenija se gluhim in naglušnim prilagaja s podnaslavljanjem in spremljanjem oddaj s tolmačem v slovenski znakovni jezik. Nasprotno komercialne televizije dostopnosti ne zagotavljajo. Na Televiziji Slovenija v realnem času podnaslovimo veliko večino oddaj. Okrog 80 odstotkov, vštete so tudi tuje oddaje, ki so po sami naravi podnaslovljene, saj smo dežela podnaslavljanja. V realnem času so predvsem podnaslovljeni Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, kot osrednja informativna oddaja, vse druge informativne oddaje in vse oddaje, ki so pripravljene vnaprej. Podnapise lahko vključimo prek teleteksta. Za prvi spored izberemo stran 771, za drugi spored 772. Pri podnaslavljanju oddaj v živo si pomagamo tako, da pridobimo prej pripravljene tekste. Potem jih v živo spuščamo v program. Če pa to ni mogoče, to je predvsem pri studijskih oddajah, kjer so gostje, kjer ni mogoče, ali pri vklopih v živo, tam pa podnaslovimo oddaje takoj po oddaji. In so podnaslovljene že na voljo pri ponovitvi in seveda v spletnem arhivu. Na MMC, na Dostopno.si in prek hibridne televizije. S tolmačem v slovenski znakovni jezik predvajamo kar lepo število oddaj vsak dan. Naši gluhi gledalci lahko oddaje s tolmačem sočasno spremljajo večinoma na TV SLO 3. Tudi prek spleta, MMC TV, in če katero zamudijo, si jo lahko ogledajo v spletnem arhivu 4D in Dostopno.si.

Večjo dostopnost bo kmalu omogočil tudi program Tolmač. Ta bo predavanja na fakulteti zapisoval v slovenski jezik. Hkrati bo sproti lahko prevajal v tuje jezike. Ta umetna inteligenca bo ob koncu razvoja lahko pisano besedo tudi brala. Tako bo Tolmačeva korist vsestranska: deloval bo kot zapisnikar za naše študente in omogočal sledenje predavanj tujim študentom. Dostopnost pa bo zagotovil tudi senzorno oviranim. Zato, da bo Tolmač deloval kakovostno, je pomembno, da skupine znanstvenikov vnesejo vanj čim več besed.

Razpoznava govora je takrat, ko uporabnik računalniku nekaj pove. Računalnik to razume in zapiše z besedilom. Takrat ko govorimo o sintezi govora, pa zapisano besedo računalnik izgovori na tak način, da jo uporabnik sliši in razume. O prevajanju med jeziki pa govorimo takrat, ko izgovorimo besedo v enem jeziku, računalnik to razume in prevede v drug jezik, in ko izpiše ali izgovori v drugem jeziku. Produktov ne razvijamo ciljno samo za naglušne in slabovidne. Mi se ukvarjamo s temi tehnologijami za splošno uporabnost za kogarkoli. Skupine lahko na tak način pridobijo zelo veliko. Takrat ko je pomanjkanje zmožnosti nekaj slišati, se lahko to zapiše. Takrat ko je pomanjkanje zmožnosti nekaj videti, se lahko to izgovori. Takrat ko lepo izgovarjamo besede, bo sistem kar dobro že razpoznaval. Nismo pa seveda še tam, da bi lahko to počeli v živo, ker lahko pride do napak, ki spremenijo pomen. Napake pa prihajajo zaradi tega, ker izgovorimo besede, ki niso v slovarju, ker jih izgovorimo nečisto, jih izgovorimo morda v dialektu. Bolj ko je težek dialekt, težja je razpoznava. Tudi sami imamo pri marsikaterih dialektih zelo velike težave. Tudi v tujini se razpoznava govora ne uporablja neposredno za proizvajanje podnapisov v živo. Obstajajo tudi druge tehnologije, to sta velotyping in respeaking. Prva taka primera v tujini, ki sta precej v uporabi. Pri velotyping gre za nekoga, ki posluša in piše podnapise v živo. Zato se imenuje velotyping, ker je sposoben zelo hitro pisati. Medtem ko je respeaking tehnologija, ki uporablja razpoznavni govor. Imamo profesionalnega govorca. Njegova naloga je, da posluša neki dogodek in ga ponovno govori sistemu. Ta ga razpoznava in bo potem produciral podnapise.

Govorne tehnologije oziroma program Tolmač bodo 21. aprila javno predstavili na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. Evropska unija namenja sprejemanju zakonodaje, ki uresničuje pravico invalidov do večje dostopnosti, pomemben poudarek. Zato je na nedavnem regionalnem forumu Dostopna Evropa o tem, kako premostiti digitalne razlike in omogočiti marginaliziranim skupinam uporabo prednosti informacijske in komunikacijske tehnologije, razpravljalo 250 udeležencev iz 35 držav. V preteklosti so bile spletne strani take, da je vse migetalo. Novi trendi so taki da mora biti vsebina kratka, jasna, jedrnata, razumljiva. Na drugi strani pa je treba pogledati, da so dostopne vsem, ne le slepim in gluhim. Tudi drugim osebam, ki se ne morejo gibati, ne morejo miške premikati, nekateri se težko premikajo, težko tipkajo. Nekateri uporabljajo usta. Ko se načrtujejo spletne strani, je treba sodelovati z invalidskimi organizacijami in strokovnimi institucijami, zavodi, ki se ukvarjajo s tem, ki so usposobljeni, da sodelujejo pri razvoju spletišč. Pri televizijah je treba ločiti javni servis in zasebne televizije. Konvencija OZN se nanaša na javni sektor, tudi na RTV Slovenija v našem primeru. Za gluhe je treba zagotoviti tolmačenje. Želja je, da bi, tehnološko gledano, lahko gluh človek priklopil in imel sliko v sliki, da ni nekih rešitev, da so segregirani, da je to na posebnem kanalu. Skratka, to je stvar tehnologije. Za naglušne, da je vse podnaslovljeno, da je možno izklopiti in vklopiti podnapise. Da v prihodnosti, ne bo šlo le za golo podnaslavljanje, ampak tudi za opisovanje, obogatene podnapise. Pri tolmačenju je tako, da je težko zagotoviti celoten program, je pa želja od 10 do 20 odstotkov, neki dolgoročni cilj. Če opazite poslabšanje sluha, se nemudoma odločite za obisk pri specialistu. Tako boste takoj na pravi poti, da ohranite kakovost in način svojega življenja. Splošen nasvet je: raje ne kupujte slušnih pripomočkov po spletu, temveč izkoristite zdravstveno zavarovanje. Tako boste zagotovo dobili kakovosten slušni aparat. Nikakor pa ne odlašajte.

Prisluhnimo-tisini-rtvslo-audio-bm-slusni-aparati

SLABO SLIŠIM, KAJ ZDAJ?

Vabimo vas k ogledu oddaje Prisluhnimo tišine. Iz vsebine oddaje:

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bo do leta 2030 v Evropski uniji živelo 630 milijonov ljudi z okvaro sluha. Če se zavedate, da imate težave s sluhom, a kljub temu ne ukrepate, si otežujete družbene stike. Naglušnost lahko vpliva tudi na poslabšanje depresije in je najpogostejši spremenljivi dejavnik tveganja za demenco.

Darja Pajk je spregovorila o depresiji v času izgubljanja sluha, Admira Robin pa o tem, da je bilo v Bosni sramotno, če nisi slišal, in so to skrivali, namesto da bi se rehabilitirali. Tudi Petra Arula je naglušnost sprva skrivala in čedalje pogosteje ostajala doma.

Ob ogledu oddaje boste izvedeli tudi, koliko oddaj vam je na voljo s podnapisi na TV SLO, kako daleč so slovenski znanstveniki z razvojem razpoznave govora in koliko pozornosti namenja EU sprejemanju zakonodaje, ki uresničuje pravico invalidov do večje dostopnosti.

Ogled oddaje Prisluhnimo tišini z naslovom: SLABO SLIŠIM, KAJ ZDAJ? >>

Premierno je bila oddaja predvajana 8. marca 2020 na RTV SLO 1.

Več o oddaji Prisluhnimo tišini

Informativno-izobraževalna oddaja Prisluhnimo tišini se predvaja od leta 1979 in je druga najstarejša neprekinjeno predvajana oddaja. Gledalcem prinaša ozaveščevalne vsebine s področja okvar sluha in izvirne avtorske vsebine iz življenja, dela, zakonodaje, kulturnega in športnega udejstvovanja gluhih, naglušnih in gluho-slepih. Upoštevajoč manjšinsko jezikovno kulturo gluhih, je oddaja opremljena s tolmačem in s podnapisi, da lahko njene vsebine nemoteno spremljajo osebe z okvaro sluha. Oddaja, ki nastaja v sodelovanju TV Slovenija in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uresničuje pravico do obveščenosti oseb z okvaro sluha in enakovredne vključenosti v polnočutno okolje, obenem pa širšo slišečo javnost informira in ozavešča o posebnostih ranljive skupine invalidov sluha.

skrb-za-sluh-v-druzini-audio-bm-slusni-aparati

MEDNARODNI DAN SKRBI ZA SLUH

Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2007 razglasila 3. marec za Mednarodni dan skrbi za sluh (International Ear Care Day oz. IECD). Tema letošnjega Mednarodnega dne skrbi za sluh, ki jo pri nas obeležuje predvsem Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije nosi naslov »Sluh za življenje, ne dovoli, da te izguba sluha omeji.«

Število ljudi z okvaro sluha kljub napredku v zdravstvu narašča. Izguba sluha je navzven sicer nevidna, njene posledice pa so vse prej kot zanemarljive, saj bistveno omejuje naše možnosti pri vključevanju v družbo. Zato ni življenje z naglušnostjo prav nič preprosto. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je v letu 2018 v Evropski uniji živelo 466 milijonov ljudi z okvaro sluha. Do leta 2030 se bo to število predvidoma povzpelo na 630, do leta 2050 pa na kar 900 milijonov.

S starostjo sluh peša, vzroki za to so različni. Zadnje raziskave so pokazale, da ima okvaro sluha čedalje več ljudi, kar pripisujejo tudi daljši življenjski dobi. Problem naglušnosti je v tem, da se v življenje prikrade postopoma. Ker človek počasi izgublja sluh, se na to izgubo navaja in je najprej niti ne opazi. In prav zaradi postopnosti– posebno če je starejši – izgubo zanika: trdi, da sliši, čeprav ne več. Zato se o izgubi sluha pogosto ne želi poučiti, sčasoma začneta pešati spomin in koncentracija, zaradi sramu pa se osami. Človek opazi, da slabše sliši na več načinov. Pogosto so pritožbe družinskih članov, da si televizijski ali radijski aparat naravnate na previsoko jakost, ki je  drugim že neznosna. Pogosto dvakrat vprašate, da razumete. Se težko pogovarjate po telefonu. V gledališču ne razumete dogajanja na odru.

Če se zavedate, da imate težave s sluhom, a kljub temu ne ukrepate, si otežujete govorno komunikacijo in družbene stike. Prav tako lahko naglušnost vpliva na poslabšanje depresije in je najpogostejši spremenljivi dejavnik tveganja za demenco. Zaradi posledic zapoznele uporabe slušnega aparata najverjetneje tudi ne boste deležni enakih koristi njegove uporabe, kot če bi ukrepali takoj. Ne nazadnje pa naglušnost vpliva tudi na vaše najbližje in lahko povzroči nesporazume. Še zlasti pri otrocih je takojšnja korekcija sluha nujna, saj vpliva na razvoj govora in druge socialne veščine, ki jih otrok razvija za uspešno vključevanje v družbo.

Statistični podatki kažejo, da mine približno deset let, preden si človek prizna, da slabše sliši in da potrebuje slušni aparat. Nato traja še okoli dva ali tri mesece, da se navadi na zvoke slušnega aparata, in še od tri do šest mesecev, da to, kar sliši, tudi razume. Sluh lahko hitro preverite tudi z uporabo brezplačnega spletnega testa.

Pot do slušnega aparata se sicer začne z odločitvijo osebnega zdravnika, naj posameznik obišče specialista. Čakalne dobe pri specialistih ORL so po državi različne. Če specialist ORL ugotovi okvaro sluha, osebi izda naročilnico za testni slušni aparat. Oseba se s to naročilnico oglasi pri pogodbenem dobavitelju Zavoda za zdravstveno zavarovanje, kjer izbere testni slušni aparat.

Če opazite poslabšanje sluha, se nemudoma odločite za obisk pri specialistu. Tako boste takoj na pravi poti, da ohranite kakovost in način svojega življenja.

Splošen nasvet je: raje ne kupujte slušnih pripomočkov po spletu, temveč izkoristite zdravstveno zavarovanje. Tako boste zagotovo dobili kakovosten slušni aparat. Nikakor pa ne odlašajte! Sami pa poskrbite, da je hrupa iz ozadja v vašem domu, na delovnem in javnih mestih čim manj. Kjer se mu ne morete izogniti, uporabljajte zaščitne čepke.

Vir: Izjava Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije za javnost

Prispevek z zvočno izjavo na Radiu Slovenske Gorice >>

Več o sluhu >>

Testiranje-slusnih-aparatov-Unitron-Flex-Trial-Phonak-Widex

OD SKEPTIKA DO VERNIKA

Naprezanje proizvajalcev v zadnjih letih se je upredmetila v novi generaciji slušnih aparatov, pravih miniaturnih računalnikih, ki nam v povezavi z aplikacijami na telefonih omogočajo njihovo upravljanje v različno zahtevnih slušnih okoljih, ustvarjanje svojih programov, prostoročno telefoniranje, poslušanje glasbe in televizije in tudi uporabo digitalnih pomočnikov, kot so Aleksa, ali Bixby voice ali Googlov asistent. Vse to slišite samo vi. In ker so slušni aparati res že miniaturni in tako rekoč nevidni, vam omogočajo, da vas okolica s slušni aparati ne dojema več kot invalida, ampak kot nekaj več …

Slušni aparati niso od včeraj. Moj dedek ga je nosil že pred skoraj pol stoletja. Spominjam se velikega in okornega plastičnega ohišja nezdravo rjave barve n dedkove vsakodnevne nejevolje, ker ga je moral nositi. Žal pa ni bilo zaznati opazne razlike pri njegovem sluhu.

Tudi moja generacija prihaja v leta, ko mnoge čakajo enake težave. Naglušnost, izguba sluha, nerazumevanje govora … To niso pojavi, ki nastopijo čez noč. Že ugotoviti, da ne slišite dobro, je proces. Izjemno težko namreč s kom primerjamo, ali slišimo enako dobro. Največkrat pa se začne s pritoževanjem domačih, na primer zaradi preglasnega televizorja.

Deset let

Presenetljiv podatek iz statistike: od prve zaznave naglušnosti do nabave slušnega aparata traja povprečno kar deset let. Ta podatek je pomemben, kajti dokazano je, da se center za sluh v možganih, kjer procesiramo zvoke, ki jih prejmemo prek ušes, ob neprejemanju impulzov poleni oziroma se celo začne izklapljati. To pomeni, da je dolgotrajen izostanek zvokov škodljiv, zato je priporočljivo začeti nositi slušni aparat čim prej in s tem upočasniti proces naglušnosti. Si lahko predstavljate, da bi slabovidni z nakupom očal odlašali toliko časa? Zagotovo ne.

Razvoj slušnih aparatov v sklopu portala Varna starost iz osebnega interesa spremljam že desetletja. Tehnologija napreduje skokovito, slušni aparati se fizično zmanjšujejo, seznam funkcij na prospektih se podaljšuje, avtomatika v njih pa se izboljšuje iz generacije v generacijo. Pravi mali računalniki. Vedno pa sem se spraševal, kako naj mi, naglušni uporabniki, objektivno poiščemo in izberemo najboljši slušni aparat zase. Najverjetneje bomo vedno prisiljeni verjeti najprepričljivejši reklamni akciji najprodornejšega prodajalca. Prepričan sem, da bo le malokdo naredil primerjalni test med slušnimi aparati različnih proizvajalcev.

Rad uporabljam primerjavo med očali in slušnimi aparati. Gre za primerljiva pripomočka, ki sta namenjena korekciji čutil, prvi za vid in drugi za sluh. In hkrati je razlika neverjetna: očala so že stoletja pomemben modni dodatek, medtem ko slušne aparate praviloma še vedno skrivamo kot znamenje in dokaz invalidnosti, čeprav gre za enakovredno hibo.

Primerjava je vseeno dobra, saj mislim, da večina dobro razume, da moraš pri težavah z vidom obvezno najprej do zdravnika – oftalmologa, okulista, ki nas pregleda, postavi diagnozo in po potrebi izda napotnico za izdajo očal. Če imamo srečo, da je naša slabovidnost enostavna, si morda še lahko pomagamo z bližnjico in poceni očala kupimo v drogeriji ali prek spleta, sicer pa nas praviloma čaka obisk optike, kjer bo strokovnjak optik izdelal očala po meri, prilagojena točno našemu vidu in našim očem.

Podobnost

S sluhom je podobno. O težavah poveste osebnemu zdravniku, ta vas napoti k specialistu – otologu. Pregledal vas bo, izvedla bosta strokoven test sluha in dobili boste svoj avdiogram, iz katerega bo nedvoumno razvidno, kakšno je stanje vašega sluha. In če se doktor ob pogledu na vaš avdiogram začne z vami kar naenkrat pogovarjati občutno glasneje kot prej, to pomeni, da tista krivulja pomeni odstopanje od normalnega sluha in da ste deklarirano naglušni. Upravičeni ste do napotnice, s katero vam država subvencionira nakup slušnega aparata pri kateremkoli prodajalcu s koncesijo. Izberite torej slušni center (ekvivalent za optiko) in se naročite pri strokovnjaku – slušnem akustiku, ki vam bo pomagal izbrati za vas in vašo naglušnost primeren slušni aparat.

Izbira je velika. Zelo priporočam, da se prepustite svetovanju slušnega akustika. Mnogo bolje od vas ve, kakšno obliko slušnih aparatov vam bo ponudil in kakšno tehnologijo v njih. Seveda je po svoje moteče, da je slušni akustik hkrati strokovnjak in prodajalec, saj ti dve vlogi nista nujno vedno v prid kupca. Dejstvo pa je, da se z nakupom slušnega aparata vzpostavi obveznost prodajalca do vas, ki traja celotno življenjsko dobo slušnih aparatov, to je dolgih šest let. Zato je bojazen, da vam bodo prodali mačka v žaklju, dokaj neupravičena. Večina prodajalcev pa ponuja slušne aparate najprej v brezplačen test, in obvezno ga izkoristite.

Zakaj torej odlašati? Oh, saj vem, poznam tisoč razlogov in izgovorov, ki sem jih pred odločitvijo preigraval tudi sam. Predvsem stališče – »nisem še toliko naglušen, da res potrebujem slušni aparat«, se da hitro in strokovno potrditi ali ovreči. Na razne pomisleke, za katere sem slišal med raziskavo, kot na primer glede tega, da boste v test dobili slušne aparate, ki so jih v ušesa vtikali preizkuševalci pred vami, pa kar pozabite. Ušesni vložki so potrošni material in dobili boste povsem nove, še nikoli rabljene. Zakaj raziskujem in pišem o slušnih aparatih? Kot urednik portala Varna starost se že dobro desetletje posvečam ciljni skupini starejših in imam kar dober vpogled v to, koliko je naglušnost težava te generacije, kako vpliva na njihovo razumevanje okolice. Spoznal sem veliko naglušnih, a slišal le malo zgodb o zadovoljnih uporabnikih slušnih aparatov. Kvečjemu obratno. Zato me je osebna izkušnja s slušnimi aparati zelo presenetila in navdušila. Spremenila mi je življenje – na bolje. Prehodil sem torej celotno pot, od skeptika do vernika. In zdaj bi rad to navdušenje delil.

Peter Arčon

Objavljeno 28. 2. 2020 v SUPER 50 – Prilogi Dela in Slovenskih novic.

O portalu VARNA STAROST

Portal VARNA STAROST je informativni spletni portal in hkrati osebno svetovalni servis za starejše in njihove svojce. Zbiramo, urejamo in posredujemo informacije o ponudbah namenjenih starejšim. Obenem pa nudimo pomoč na osebni ravni: s pomočjo pravnih, nepremičninskih in finančnih svetovalcev iščemo najboljše rešitve. Projektiramo varno starost.

Na enem mestu smo zbrali znanja različnih strokovnjakov, ki svetujejo in pomagajo rešiti vse vrste problemov. Ažurno spremljamo ponudbo storitev namenjenih starejšim. Sledimo trgu varovanih in oskrbovanih stanovanj, dnevno smo v kontaktu z nekaterimi upokojenskimi domovi in drugimi ponudniki storitev na tem področju. Naša pravna služba predlaga in pripravlja rešitve s področja dedovanja in prenosov lastništva, nepremičninski strokovnjaki pomagajo z nasveti in realizacijo upravljanja nepremičnin, finančni svetovalci iščejo optimalne rešitve, ki zagotavljajo varno in brezskrbno preživljanje starosti. Več >>

AUDIO-BM-SLOVENIJA-SKYPE-klicni-center-za-gluhe-uporabnike

AUDIO BM SKYPE VIDEO KLICNI CENTER

V AUDIO BM smo poskrbeli, da imajo težje mobilne, naglušne in gluhe osebe, ki se sporazumevajo v znakovnem jeziku, možnost komuniciranja z nami neposredno iz domačega naslonjača. S tem namenom smo prvi slušni center v Sloveniji, ki smo odprli video klicni center za uporabnike s težavami s sluhom. Odslej nas lahko kontaktirate tudi preko Skype video klica, kjer vam bo naš tolmač znakovnega jezika Roman Demir z veseljem odgovoril na vsa vprašanja v zvezi z našimi storitvami in izdelki.

Kot sam pravi, se zaveda, da je komunikacija pomemben temelj v našem življenju:

»Že kot otrok sem spoznal, kako pomembna je komunikacija, saj sem odraščal v družini, kjer smo se sporazumevali v dveh jezikih – v znakovnem in slovenskem jeziku. Že takrat sem začutil, da se želim ukvarjati z znakovnim jezikom in ga približati ljudem. Zame je to najlepši jezik, saj svoje misli, želje, občutke in ideje izražamo z rokami, telesom in mimiko obraza. Z njim prenesemo sporočilo v popolnoma drugi dimenziji, kot to storimo z govorjenim jezikom.«

​Formalno znanje slovenskega znakovnega jezika je pridobil na Združenju tolmačev za slovenski znakovni jezik, kjer je opravil začetni in nadaljevalni tečaj znakovnega jezika, kasneje pa še pripravljalni program za tolmača slovenskega znakovnega jezika.

Kako stopiti v stik z AUDIO BM preko Skype-a?

Nič lažjega, v Skype-u samo poiščite profil AUDIO BM SLOVENIJA in prikazal se vam bo profil z AUDIO BM logotipom.

Kdaj nas lahko pokličete preko Skype video klica?

AUDIO BM Skype video klicni center vam je na razpolago od ponedeljka do petka od 12:00 – 14:00 ure. Potrudili se bomo, da se vam javimo takoj, če pa to ne bo mogoče, vas bomo poklicali nazaj.

Vprašanja nam lahko pošljete tudi preko elektronske pošte na naslov info@audiobm.si.

Polzev-vsadek-cochlear-implant_audio-bm-slusni-centri-informacije

25. FEBRUAR JE MEDNARODNI DAN POLŽEVEGA VSADKA

Polžev vsadek je elektronska naprava, ki spremeni vsakodnevne zvoke v kodirane električne impulze in neposredno dovede električni signal v slušni živec. Mikrofon lovi zvoke okolja in jih posreduje v govorni procesor. Ta jih analizira in digitalizira v kodirane signale, ki se prenesejo do oddajnika in v notranje uho. Vsadek prej gluhim posameznikom omogoča, da se precej dobro in brez večjih slušnih težav znajdejo v svojem okolju, podobno kot oseba, ki ji je sluh začel nekoliko pešati.

Polžev vsadek nadomesti nedelujoči del ušesa in omogoča, da lahko tudi gluhi ponovno slišijo. Uporabniki v povprečju dosegajo 80-odstotno razumevanje stavkov, kar jim zagotavlja precej nemoteno komunikacijo, pogovarjajo pa se lahko tudi po telefonu. Prav tako lahko v glasnem okolju izločijo zanje pomembne glasove in aktivno sodelujejo v pogovorih.

Za polžev vsadek so primerne gluhe osebe in posamezniki z zelo težko zaznavno okvaro sluha, katerim slušni aparat ne predstavlja več primerne rešitve, ne glede na njihovo starost. Po vseh opravljenih pregledih se takšno osebo uvrsti na seznam za operacijo. Danes polžev vsadek uporablja že več kot 150.000 Evropejcev, približno 60% je odraslih uporabnikov, 40% pa je otrok.

Več informacij o polževih vsadkih >>

POGOVORITE SE Z BORISOM KOPITARJEM

Boris Kopitar je lani ugotovil, da ne sliši tako, kot bi moral. Ker so njegovo ugotovitev potrdili tudi zdravniki, je pomoč pri odpravi težav poiskal v podjetju AUDIO BM. Sedaj že uspešno uporablja slušna aparata in je nad njima navdušen.

Kako se je začel soočati z naglušnostjo, zakaj ga je pričela ovirati, kakšne slušne aparate je preizkušal in katere je izbral …? Na ta in podobna vprašanja lahko dobite odgovore kar od njega osebno!

Z njegovim privoljenjem objavljamo telefonsko številko na katero ga lahko pokličete med tednom dopoldne ali sredi dneva in z veseljem bo z vami delil svojo izkušnjo.

Pokličite Borisa Kopitarja na telefon: 041 640 280.

Kdo ne pozna Borisa Kopitarja? Priljubljeni pevec, voditelj, urednik in scenarist ima na spletni strani www.boriskopitar.si zapisano takole:

… ko se oglasi glasba in razleže vesel smeh, ko zadoni pesem iz stoterih grl, ko se pozitivno energijo lahko začuti na vsakem koraku… takrat se morajo umakniti vse tegobe tega sveta. Glasba je domena srca… ali ti je všeč, ali pa ne. Sam rad rečem… Naj cveti sto cvetov in vsak naj svojega voha. Za vse ljudi še Bog ni. Rad sem med veselimi ljudmi. Rad jim zapojem in pojem skupaj z njimi. Dobra družba je največji garant, da se bomo imeli lepo. Rad sem na odru, pa naj bo to vaški oder, kamionska prikolica, oder pred 20.000 glavo množico v Stožicah, dnevna soba pri slavljencu doma, gostinski lokal, ali pa veliki oder Cankarjevega doma. Vse to sem doživel in pil veselje in srečo, ki se je prelivala med nami. Naj bo še dolgo tako in zdravje naj nam služi. To so moje želje, ki jih delim z vami, spoštovani poslušalci, gledalci in obiskovalci prireditev. Srečo je treba deliti …

… in ker je Boris Kopitar oseba, ki rada deli srečo, bo z vami rad delil tudi srečo, ki jo doživlja sedaj, ko se je s slušnimi aparati ponovno vrnil v bogastvo zvoka.

BORIS KOPITAR IMA NOV MODNI DODATEK

Priljubljeni Boris Kopitar, ki ga poznamo po zimzeleni uspešnici Žametne vrtnice in ki nas je s svojo pozitivno energijo navduševal v šovu Zvezde plešejo, je povedal, da ima, kot pravi sam, novi modni dodatek, ki pa ga odloži samo med spanjem. In za kaj gre?

»Zdravstveno dokazano dejstvo je, da sem naglušen, zato je prav, da si po desetletjih odrskega prepevanja pred kar nekaj kilovatnimi zvočniki, kjer sem stal, to tudi priznam. Slušni akustiki so mi natančno in zelo razumljivo pojasnili delovanje slušnih aparatov. Prav navdušen nad svojim ”novim modnim dodatkom”, ki se ga sploh ne opazi. Odložim ga samo ponoči, med spanjem,« je nad slušnim aparatom, ki ga uporablja, navdušen pevec in voditelj Boris Kopitar, ki se je izkazal tudi kot dober poznavalec tehnologije.

”Dokler tega ne preizkusiš, si težko predstavljaš, kako natančni in tehnološko dovršeni so sodobni slušni aparati. Res so majhni in skoraj nevidni. Direktor Franci Urankar in slušni akustiki so mi prijazno in strokovno pojasnili vse, kar moram vedeti za enostavno in pravilno uporabo slušnih aparatov”, je strnil Kopitar.

AUDIO-BM-slusni-aparati-Boris-Kopitar-svetuje-preverite-sluh-in-poskrbite-zanj-obiscite-audio-bm-slusni-center
Kliknite na sliko in se naročite kar preko spletne strani.
Borut-Pahor-tiitus-tezave-s-sluhom-audio-bm-FOTO-Leon-Vidic-Delo

PREDSEDNIK DRŽAVE BORUT PAHOR SPREGOVORIL O TEŽAVAH, KI JIH IMA S SLUHOM

Predsednik države Borut Pahor je vrhovni poveljnik in ljudski človek, ki na svojem instagramu tudi potoži, ko ni vse v najlepšem redu. Pri tem se le redkokdaj oziroma skoraj nikoli ne obregne ob aktualno politiko, temveč piše predvsem o svojih zgodah in prigodah doma in v tujini.

Če smo iz njegovih objav do zdaj izvedeli, da v svoji predsedniški palači gosti številne znane in manj znane ljudi, rad poprime za vsakršno delo, redno teče in telovadi (tudi ko je na službeni poti v tujini), občasno s svojo partnerico Tanjo Pečar obišče kino, se s sinom Luko Pahorjem Pečarjem masti ob čevapčičih, rad nosi pisane nogavice in se spominja svojih mladostniških dni ter učiteljic iz osnovne šole, je tokrat objavil manj prijetno novico – trpi za tinitusom.

Instagram objava:

»Komu zvoni? Meni zvoni. V ušesih. Tinitus. Zaradi tega ne umreš, je pa zlasti pred spanjem zoprno in moteče. Pomagamo si, poleg potrpežljivosti in trpežnosti, na različne načine. Meni tekne šumenje morja. Itak ga obožujem. Ta čudovita melodija narave preglasi piskanje v ušesih in zaspim kot dojenček,« je zapisal Pahor in objavil glasbo, ki ga umirja.

Na objavo so se odzvali tudi sledilci s podobnimi bolezenskimi znaki, ki so se strinjali, da je šumenje v ušesih zelo zoprna reč, a hkrati so bili nad predsednikovim nasvetom, kako si lajšati to neprijetnost, navdušeni. 

»Meni tudi glasno piska. Trajalo je kakšno leto, da sem se navadila, kakšne pol leta pa sem mislila da se mi bo odpeljalo. Hvala da ste spregovorili o tem. Lažje je, če veš, da nisem edina. Hvala za zapis«, »Veliko nas je, ki imamo različne težave. Prav je, da se o njih pogovarjamo. Lažje jih premagujemo. Vsi smo samo ljudje«, »Sočustvujem, saj imam tudi sam te težave. Kot kaže, nas ni tako malo,« so le nekateri od zapisov sledilcev, ki so veseli, da je Pahor spregovoril o nadležnih zvokih v ušesih, ki spremljajo okoli dvajset odstotkov populacije, največkrat se pojavijo po 40. letu.

Januar 2020 | Slovenske novice| Piše: N. Č. | Foto: Leon Vidic, Delo

Povezane vsebine:

Spoznajmo tinitus >>

Kako si lahko pomagamo? >>

Navodila za osebe s tinitusom >>

Naročite: predvajalnik zvokov iz narave in vzglavnik z vgrajenim zvočnikom >>

Rainer-Kerscheck-Portret-Unitron-hearing-aids-AUDIO-BM-slusni-aparati

INTERVJU: RAINER KERSCHECK O SLOVENIJI IN O NAJNOVEJŠIH SLUŠNIH APARATIH UNITRON

Unitron je uporabnike slušnih aparatov in poslovne partnerje v preteklosti že presenetili z različnimi tehnologijami kot so North, Tempus, ki so omogočale naraven in čist zvok, boljše razumevanje govora in samodejno prepoznavanje zvočnih okolij. Ne smemo pa pozabiti tudi edinstvene možnosti preizkušanja slušnih aparatov s Flex:Trial tehnologijo. Vse to so v lanskem letu nadgradili z novo tehnologijo imenovano DISCOVER.

Na to temo smo se pogovarjali z gospodom Rainerjem Kerscheckom, direktorjem distribucije in prodaje za Evropo, ki je Slovenijo že večkrat obiskal.

Se lahko našim bralcem predstavite?

V zasebnem življenju sem velik ljubitelj Afrike in afriškega kontinenta, saj sem tam odraščal in skoraj 20 let živel v Namibiji. V prostem času sem rad zunaj v naravi, rad kampiram, spim v strešnem šotoru svojega vozila, obožujem pa tudi vodne športe, kot so jadranje s katamaranom, deskanje, jadranje na deski …

Kako ste se spoznali s področjem slušnih aparatov?

Začetki segajo že več kot 26 let nazaj, ko je bila moja svakinja, magistrirani slušni akustik v Nemčiji, tisti čas zaposlena v slušnem centru v Hamburgu, hkrati pa je bila ob uspešnem zaključku pripravništva za slušnega akustika precej zaposlena z zaključevanjem magistrske diplome. Tako sem pridobil koristne informacije in znanje glede tega področja, ob posebnih priložnostih, kot so rojstnodnevne zabave in podobni družinski dogodki, pa sem lahko spoznal tudi druge slušne akustike. To področje je takoj pritegnilo mojo pozornost, izredno zanimiv mi je bil že sam produkt in seveda vse v povezavi glede tega, npr. izzivi, ki jih prinaša okvara sluha, videl sem velik potencial v razvoju tega področja in tudi vse možnosti pomoči, ki jih lahko nudi ljudem z okvaro sluha.

Večkrat ste že obiskali Slovenijo. Kakšen vtis ste dobili?

Slovenija me je očarala s svojo lepoto, neokrnjeno naravo, čistočo in prijaznimi ljudmi. Vsaka država ima svoje posebnosti glede strukture in trga slušnih aparatov, na katere vplivajo različni politično gospodarski dejavniki, uvozni predpisi, izobraževalni sistem v državi in struktura oz. ustrezni kanali distribucije ter zgodovina s tega področja. Povečevanje ozaveščenosti glede okvare sluha in posredovanje znanja o tehnologijah slušnih sistemov na različne trge sta od nekdaj predstavljala največji izziv. Slovenski trg je razmeroma majhen, vendar zelo strokoven.

Rainer-Kerscheck-Unitron-hearing-aids-AUDIO-BM-slusni-aparati-2
Rainer Kerscheck, direktor Unitron distribucije in prodaje za Evropo, Šobec
Rainer-Kerscheck-Unitron-hearing-aids-Franci-Urankar-AUDIO-BM-slusni-aparati
Franci Urankar in Rainer Kerscheck, Bled

Kakšno je vaše mnenje o podjetju AUDIO BM?

V splošnem me zelo navdušuje strokovnost celotnega podjetja.

Franci je zelo izkušen in spreten slušni akustik ter briljanten direktor, ki je ustvaril izjemen timski duh. Njegovi zaposleni resnično delujejo kot ekipa, vsak od njih opravlja specifične dodatne dolžnosti, spodbujeni pa so tudi k izražanju in udejstvovanju svojih idej. Zaposlene vključuje v vsakodnevne procese odločanja in ohranja zelo enakopravno hierarhijo. Motivira jih preko spodbujanja, da se nikoli ne nehajo učiti, postavljati vprašanja in preizkušati novosti. Sem mnenja, da je to glavna skrivnost uspeha podjetja AUDIO BM. 

Rainer-Kerscheck-Unitron-hearing-aids-AUDIO-BM-slusni-aparati-ekipa-slusnih-akustikov
Rainer Kerscheck in Michael Waloszek z AUDIO BM slušnimi akustiki, Ljubljana

Poleg tega je Franci mojster tudi pri ustvarjanju in udejstvovanju številnih neobičajnih marketinških idej, ki ne predstavljajo velikih stroškov, nekatere pa so tudi zelo preproste. Všeč mi je posebna pozornost, ki jo pri AUDIO BM posvečajo individualno izdelanim slušnim aparatom in njihovim prilagoditvam. Obstaja kar nekaj izredno dobrih razlogov za izbiro takšnih slušnih aparatov, saj so zelo fleksibilni in izdelani edinstveno za vsakega posameznika.

Unitron je eden izmed svetovno znanih proizvajalcev slušnih aparatov. Kaj ga dela tako posebnega oz. v čem se razlikuje od konkurence?

Unitron je že vse od začetka, pred dobre pol stoletja imel vizijo, da je potrebno ljudem s slabšim sluhom ponuditi nekaj več, po dostopni ceni in z zavedanjem, da rešitve, ki so bile na razpolago v danem trenutku niso dovolj, da bi ljudje lahko v polni meri doživeli zvoke okoli njih. Tako smo v Unitronu vedno iskali rešitve, izboljšave ter sodelovali s skupnostjo naglušnih, da so se le-te obnesle tudi v praksi – pri samem poslušanju.

Ste prvi dobavitelj, ki je omogočil testiranje s tako imenovano Flex:Trial tehnologijo. Kako bi na kratko opisali to tehnologijo?

Ko gre npr. nekdo kupiti avtomobil, ga želi preizkusiti, videti kako deluje na cesti, z družino, kako se obnese ko je polno naložen, ko ima določeno opremo, kakšna je poraba, itd. Takšnega pristopa smo se lotili tudi pri slušnih aparatih. Ljudem smo želeli omogočiti »vožnjo« s slušnimi aparati v realnem- domačem okolju, brez kakršnihkoli obveznosti, preizkus različnih tehnologij, da se na lastna ušesa prepričajo o učinku in šele nato odločijo za nakup.

Flex:trial tehnologijo so omogočale že prejšnje izvedbe vaših slušnih aparatov, kako je s tem pri zadnji seriji – DISCOVER? V čem se DISCOVER razlikuje od prejšnjih Unitronovih slušnih aparatov in slušnih aparatov konkurenčnih podjetij?

DISCOVER slušni aparati so nadgradnja prejšnjih tehnologij, ki so bile že tako in tako čudovite, uporabniki le-teh pa zelo zadovoljni. Unitronov cilj je vedno iti naprej, zato smo te tehnologije še dodatno izboljšali. Že izhodiščni model DISCOVER tako zajema pametno tehnologijo kot npr. samodejno prepoznavanje slušnih okolij, se neposredno povezuje z drugimi napravami, kot je pametni telefon, televizija in podobno. Vse rešitve na področju poslušanja so med sabo še bolje povezane, kar omogoča poslušanje kot pri mladi osebi z zdravim sluhom. Te tehnologije v takem obsegu so edinstvene in jih tako dostopno zagotavlja le Unitron.

Unitron-Love-the-experience-AUDIO-BM-slusni-aparati

Omenili ste povezovanje. Lahko to malce bolj razložite?

Seveda. DISCOVER tehnologija omogoča, da vaš slušni aparat neposredno povežete z vašim pametnim telefonom, brez vmesnika. Tako lahko sprejmete klice, poslušate in se pogovarjate brez, da bi telefon držali ob glavi – popolnoma prostoročno. Poslušate lahko glasbo, predvajate pretočne vsebine iz kanalov kot so Youtube itd. Pametni telefon v povezavi s slušnimi aparati je lahko tudi daljinski upravljalec, kjer dodatno urejate glasnost po važi želji, ocenjujete vaše izkušnje, ki so posredovane vašemu akustiku, da bosta skupaj z njim vašo izkušnjo z DISCOVER slušnimi aparati še izboljšala.

Kakšni so današnji trendi na področju slušnih aparatov in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?

Današnji trendi so v povečevanju učinkovitosti pri izboljševanju razumevanja govora, tehnologijah polnjenja baterij in brezžične povezljivosti.

Tehnologija Discover je v industriji glede neposrednega povezovanja vodilna, glede česar smo lahko vsi zelo navdušeni. Unitron je pred kratkim predstavil tudi tehnologijo polnjenja z Li-ionsko baterijo, ki je v industriji prav tako vodilna, pri učinkovitosti razumevanja govora pa gradimo na svojih močnih temeljih in izboljšujemo kritično pomembno uporabnikovo prvo izkušnjo ali »first – fit«, ter vlagamo v nadaljnji razvoj Flex Experience – izkušnje preizkušanja slušnih aparatov.

Najbolj presenetljiv trend naše industrije je vse večji tržni delež sistemov s tehnologijo polnilnih baterij. Predhodniki so ZDA in Francija, danes pa je v ZDA tržni delež tehnologije polnjenja že dosegel raven nad 70%. To je trend, za katerega si želim, da bi mu kmalu sledili tudi drugi trgi, saj polnilna baterija predstavlja standard že pri skoraj vseh napravah. Nikakor si ne predstavljam, da bi pri uporabi naprav kot so mobilni telefoni, elektronska zobna ščetka ipd., menjal baterije.

Naslednja skupina so nepreverjene tehnologije, ki so v fazi razvoja. Gre za inovacije, ki predstavljajo tehnološke prelome in lahko popolnoma preoblikujejo našo industrijo, vendar nihče od nas ne ve zagotovo, katera od novosti bo obstala. Tu lahko omenim tele-avdiologijo, biometrijo in umetno inteligenco. S tehnologijo Discover smo prvič vstopili v svet umetne inteligence in strojnega učenja.

Dandanes je tema o okolju oz. ekologija ena glavnih razprav in smernic vseh podjetij.

Res je, brez tega ne gre. Okolje že pobira davke za našo neobrzdano potrošnjo. Tega se zavedamo tudi v Unitronu, kjer skrbimo, da so naši materiali čim bolj naravi prijazni, da je naš ogljični odtis čim manjši in to želimo prenesti tudi na naše stranke, zato DISCOVER serija slušnih aparatov v celoti podpira tudi polnilne baterije, ki zdržijo vse napore poslušanja in povezovanja skozi cel dan, brez strahu, da bi slušni aparat prenehal delovati, ko ga boste najbolj potrebovali.

Gospod Kerschek, hvala za vaš čas in odgovore na naša vprašanja.

Hvala tudi vam za vprašanja in hvala AUDIO BM slušnim centrom za izjemen doprinos in strokovnost.

1 2 3 4 13

Iskanje

+
0