Kategorija: Članki

Pogosto slišimo vprašanje od naših strank, če jim lahko preprosto povemo, koliko % sluha so izgubili oz. koliko % sluha še imajo. V prispevku se bomo posvetili meritvi sluha, pražnemu tonskemu avdiogramu in izračunu izgube sluha po Fowlerju. Naj uvodoma poudarimo, da je pražni tonski avdiogram MERITEV na podlagi katere se kasneje lahko IZRAČUNA izguba sluha po Fowlerju.

PRAŽNI TONSKI AVDIOGRAM – ADG

Pražna tonska avdiometrija je najpogostejša subjektivna preiskovalna metoda za ugotavljanje stanja sluha. Pražni tonski avdiogram je grafični prikaz slušnega praga pri posameznih frekvencah. S pražno tonsko avdiometrijo lahko opredelimo stopnjo in vrsto naglušnosti, ne pa tega, kje na slušni poti je mesto okvare sluha (kohlearna ali retrokohlearna okvara).

Pražni tonski avdiogram pokaže, kako dobro slišimo različne frekvence pri različnih jakostih.

dB HL – Splošno sprejeta lestvica za NIVO JAKOSTI ZVOKA je definirana glede na jakost najtišjega zvoka s frekvenco 1000 Hz, ki ga še slišimo. Na avdiogramu je oznaka dB HL zato, da poudari, da so prikazane meje slišnosti (angl. Hearing Level) in ne SPL (Sound Pressure Level – Raven zvočnega tlaka).

dB SPL – tu je referenca amplituda tlaka v zraku 20 mikro Pa. Pri 1000 Hz sta dB HL in dB SPL približno enaka.

Razpon nivojev jakosti zvoka za slišne zvoke je 0 – 120 dB.

Če se jakost (zvočna energija) zvoka spremeni za:

Človeško uho zaznava zvoke v frekvenčnem območju 20 – 20.000 Hz, vendar je za različne frekvence različno občutljivo. Zato so avdiometri umerjeni tako, da normalen sluh predstavlja ravna črta, pri vseh frekvencah.

Pražni tonski avdiogram, kot smo že omenili, prikazuje odstopanje preiskovančeve meje slišnosti od normalne, izmerjeno za vsako frekvenco in za vsako uho posebej. Rezultati so podani v dB HL, relativno glede na standardne mejne vrednosti.

Standardno se meri vsako oktavo, kjer je prva frekvenca 125 Hz, nato pa se podvajajo in tako so frekvence za izmeriti še: 250, 500, 1000, 2000, 4000, 8000 Hz – lahko še do 16.000 Hz ali kakšna vmesna, sploh v govornem področju (750, 1500, 3000, 6000 Hz).

Zgodovina pražne tonske avdiometrije

Pražna tonska avdiometrija je prvič opisana 1919, v klinično prakso pa je bila uvedena 1940. Prej je bila v uporabi samo akumetrija (šepet, glasni govor, testi z glasbenimi vilicami). Kljub razvoju številnih preiskav sluha pražna tonska avdiometrija ostaja osnovna in najpogosteje uporabljana metoda za merjenje sluha. Je subjektivna, zato je potrebno dobro sodelovanje preiskovanca in izučen ter izkušen avdiometrist.

Pražna tonska avdiometrija je nekoliko nenaravna, saj sluh preiskujemo s čistimi toni, ki jih je v vsakdanjem življenju malo. Tudi ljudje ne pridejo na pregled, ker ne slišijo tega ali onega tona, ampak, ker ne slišijo ali slabše razumejo govor, ki je mešanica tonov in šumov.

Napake pri avdiometriranju so lahko usodne za diagnostiko, terapijo, vplivajo na pravice, opredelitev delovnih sposobnosti, nastavitve pripomočkov. Tudi izračun izgube sluha po Fowlerju, ki bo opisan v nadaljevanju, temelji na rezultatih pražne tonske avdiometrije – ADGju.

FOWLER – IZRAČUN ZA OBOJESTRANSKO IZGUBO SLUHA V %

Za uveljavljanje določenih pravic, na primer do priznanja telesne okvare ali pridobitve tehničnih pripomočkov, je potrebno vedeti kolikšna je okvara sluha izražena v %.

Temelji na rezultatih pražne tonske avdiometrije pri najpomembnejših frekvencah za razumevanje govora, torej pomembnih za socialni kontakt z ljudmi: 500, 1000, 2000 in 4000 Hz. Te frekvence so različno »utežene« ker niso vse enako pomembne za razumevanje govora. Razporeditev »uteži« je naslednja:

500 Hz                  15 %
1000 Hz                 30 %
2000 Hz                 40 %
4000 Hz                 15 %

Vidimo, da je najpomembnejša frekvenca 2000 Hz, saj prispeva kar 40% k rezultatu posameznega ušesa, nato sledi 1000 Hz s 30 % in še 500 Hz in 4000 Hz vsaka s 15 %.

Stanje sluha pri vsaki od teh frekvenc prispeva nek % k skupni okvari. Naredimo seštevek za vsako uho posebej. Obojestransko izgubo sluha izračunamo tako, da vrednost boljšega ušesa (kjer je manj % izgube sluha) pomnožimo s 7 + vrednost slabšega ušesa / 8 = % F

Formula za izračun izgube sluha po Fowlerju:

%F =  boljše uho x 7 + slabše uho     /      8

Pojasnilo: S 7 se rezultat boljšega ušesa pomnoži zato, ker ima boljše uho za 7x večji vpliv pri poslušanju. Poslušanje se v glavnem odvija preko boljšega ušesa.

V izračunu po tej metodi sluh izven govornega frekvenčnega področja (nižje frekvence od 250 Hz in višje od 6000 Hz) nima vpliva na rezultat.

Rezultat predstavlja obojestransko izgubo sluha v %. Dokaj verodostojen rezultat je za izgube sluha, ki so precej linearne, lahko pa da rezultat ne odgovarja realni izgubi sluha, npr. pri centralnih okvarah, akustičnih travmah, strmo padajočih krivuljah.

Zgodovina izračuna izgube sluha Fowler

Ta formula je bila leta 1947 odobrena s strani AMA (American Medical Asociation – Ameriško Zdravniško združenje) in se imenuje metoda FOWLER-SABINE (krajše jo pogosto imenujemo samo »Fowler«).

Namen izračuna je vzpostaviti standardno, merljivo in uporabno proceduro za ocenjevanje izgube sluha v % za  namene:

• ocene potreb pri na primer uveljavljanju pravic do tehničnih pripomočkov,
• izračunavanju telesne okvare,
• stopnje invalidnosti,
• ocena delovne sposobnosti,
• morebitni postopki na sodišču…

Sam rezultat ne bi smel biti edino merilo pri presoji upravičenosti do nečesa, s čimer si oseba lahko reši npr. komunikacijski problem. Noben izračun, ne Fowler, ne kateri drug, kot samostojen podatek ni dovolj za oceno intelektualnih sposobnosti, kognitivnih sposobnosti – potrebno bi bilo upoštevati še druge kriterije.

PRIMERI ZA POVSEM RAVNO KRIVULJO (pri vseh frekvencah enaka izguba sluha) na pražnem tonskem avdiogramu:                                        

Za lažje razumevanje in razmislek, kratka primerjava z vidom. Primer: oseba ne eno oko vidi 100%, na drugo oko pa na primer miži. Ali je rezultat vida za obe očesi za 50% slabši? NE.

Tudi pri sluhu je podobno. Oseba, ki na eno uho nima izgube sluha, na drugo uho pa je gluha, ima le 12,5% izgube sluha po Fowlerju. Večina ljudi bi z ugibanjem za tak primer pričakovala, da je izguba sluha 50%. Temu ni tako, saj boljše uho 7x bolj prevzame poslušanje, kot slabše uho.

Primer povprečnega sluha pri različni starosti in koliko je velika ta izguba, če jo izrazimo v % :

Imate avdiogram in si želite sami informativno izračunati izgubo sluha v %. AUDIO BM smo leta 2018 izdali aplikacijo, ki je vsem na voljo povsem brezplačno. Potrebujete le svoj pametni telefon.

Za prenos in namestitev aplikacije FOWLER kliknite tukaj >>

V tem prispevku vam želimo vizualno predstaviti, kako sliši oseba, ki ima izgubo sluha lažje stopnje in sicer, da povsem normalno sliši vse frekvence do 1000Hz, nato pa sledi simetričen upad sluha, kot je prikazan na sliki (izguba sluha pri 2000Hz 35dB in pri 4000Hz 50dB).

Za primer uporabimo naslednje besedilo:

»Zunanje uho, ki ga sestavljata uhelj in sluhovod, usmeri zvok do bobniča in srednjega ušesa, srednje uho pa v nadaljevanju poskrbi za to, da se valovanje zraka prenese na valovanje tekočine. Ker je tekočino težje vzbuditi k valovanju kot zrak, se mora valovanje okrepiti; za to poskrbijo bobnič in slušne koščice, ki so sestavni deli srednjega ušesa. Okrepljeno valovanje se nato prenese v notranje uho, ki ga tvorita ravnotežnostni del in polž, ki je najpomembnejši del ušesa, saj spremeni valovanje tekočine v električne impulze. Ti impulzi se nato po slušnem živcu prek nevronskih povezav prevedejo do možganske skorje, kjer nastane zaznava zvoka.«

Če iz besedila izločimo črke k, t, f in s (ki jih že pri lažji naglušnosti najhitreje »izgubimo« – na sliki se nahajajo nad črno črto, ki predstavlja za ta primer izgubo sluha po zračni poti), slišimo že zelo pomanjkljivo. Z dodatnim naporom pri poslušanju uspemo marsikaj uganiti in povezati v kontekst, vendar je takšno poslušanje zelo utrujajoče saj jemlje veliko energije to, da povedano skušamo razumeti, saj slišimo nepopolne besede, kot je razvidno spodaj:

«Zunanje uho, i ga e__avl__a u luhovo, u___eri zvok do bobniča in ___dnjega u_e_a, __dnje u_e pa v nadaljevanju po_rbi za _o, _a _e va___vanje zra_a prene_e na va___vanje teko__ine. _er je teko__ino te__je vzbuditi _ va___vanju _ot zra_a, __ mora va___vanje okre__ti; za to po_rbi_o bobnič in _lu_ne ko___ice, __ so _estavni deli ___dnjega u_e_a. Okrepljeno va___vanje se nato prene_e v notranje uho, __ ga vorita ra___te__nostni del in pol, __ je naj______nej_i del u__ea, __j __eme_i va___vanje teko__ine v elek__tri__ne impulze. Ti impulzi se nato po ___nem živcu prek nevron__kih po_ezav prevedejo do mo__gan_ke _korje, __r na___ne za_nava zvoka.

Oseba s takšno naglušnostjo pogosto pove: »Saj slišim, samo ne razumem«. Običajno krivi druge, da govorijo prehitro ali nerazločno. Pa je res tako?

Preverite sluh! Brezplačno. Obiščite vam najbližji AUDIO BM slušni center. Za brezplačno meritev sluha se lahko naročite tukaj: kontaktni podatki in naročanje.

Več o naglušnosti >>