Kategorija: Članki

Dobro poznamo razloge, ki vodijo k izgubi sluha, vendar ali se resnično zavedamo, v kako težavnem položaju se znajdemo, ko ne zmoremo več komunikacije v našem vsakdanjem okolju? Se zavemo, kdaj nam začne sluh pešati, ali si to zanikamo? Težko je namreč zaznati, kdaj izginejo iz našega vsakdana zvoki, ki jih jemljemo za samoumevne. Šumenje listja, brnenje hladilnika, črički poleti, zvok tipk na tipkovnici …

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se kar 360 miljonov ljudi po svetu srečuje z okvaro sluha. Delež je seveda največji med starejšimi, saj se s staranjem veča možnost okvare. Po 65. letu se z okvaro sluha sreča skoraj tretjina prebivalcev.

Avtor: Darja Pajk, dipl. delovna terapevtka

Gluhost ni naglušnost

Pogosto se dogaja, da se gluho in naglušno populacijo enači. Vsem je seveda skupna izguba sluha in težave v komunikaciji, pa vendar obstajajo bistvene razlike. Ena od teh je življenjsko obdobje, v katerem je izguba nastopila, saj so s tem povezane življenjske usmeritve in tudi pričakovanja posameznika. Gluha in naglušna populacija se po surdoloških kriterijih deli na tri skupine: prelingvalno gluhe osebe, postlingvalno gluhe osebe in naglušne osebe (prelingvalno in postlingvalno). Vsaka od naštetih skupin ima specifične potrebe, še posebej glede govorno-socialne komunikacije in socialnega udejstvovanja.

Izguba sluha v odrasli dobi

V nasprotju s prvima dvema skupina je manj podatkov zaslediti o skupini postlingvalno oglušelih oseb oz. oseb, ki izgubijo sluh v odrasli dobi. Le-te so do izgube sluha dodobra osvojile govorno komunikacijo, zato lahko kljub naglušnosti le-ta poteka na visoki ravni.  Navadno se dolgo časa ne ugotovi, da ima oseba težave s sluhom, naglušna oseba pa pogosto tega ne pove niti ne pokaže, saj se težko sprijazni z nastalo okvaro in le to prikriva.

Okolica  zazna, da ima oseba težave, ko se pojavi izguba v govornem območju, v pogovoru na razdalji do 6 metrov in manj, ko naglušna oseba ne odgovori smiselno na podano informacijo, ko se morda ne vključi v pogovor, pogosto prosi za ponovitve in pojasnila povedanega. To je še  izrazitejše v večjih skupinah, kjer naglušna oseba nima možnosti odčitavanja z ustnic.  Predstave, da glasnejše govorjenje omogoča boljše razumevanje, so v večini primerov zgrešene, saj prav glasnejši glasovi in zvoki povzročijo popačenje besede in otežijo razumevanje. Prav tako ponavljanje stavka ne vodi nujno k boljšemu razumevanju teksta. Če naglušna oseba zaprosi za ponovitev, je smiselno v stavku uporabiti sopomenko povedane besede.

Poiščite podporo

Ob izgubi sluha v odrasli dobi je posameznik pogosto prepuščen predvsem sam sebi in svoji iznajdljivosti, čeprav je poznano dejstvo, da je izguba sluha ena od najtežjih invalidnosti. Prej tako preprosto funkcioniranje v vsakdanjem življenju postane sedaj izziv, in sicer tako za naglušnega kot tudi za okolico, ki ji je nastalo stanje novo in ga ne pozna dovolj dobro.

Postopek obravnave naglušne osebe poteka preko splošnega zdravnika, otologa in slušnega akustika in je predvsem usmerjen na pridobitev slušnega aparata in dodatnih slušnih  pripomočkov, če so potrebni. Prepogosto pa se zanemari psihološki vidik obravnave, ki je še kako potreben. Le malo novonastalih naglušnih oseb namreč dobi ustrezno podporo in pomoč v okolju in le malo jih ve, da se v okviru regijskih društev gluhih in naglušnih po vsej Sloveniji nudi psihosocialna opora, nasveti ob uporabi in nošnji ter navajanju na slušne aparate. Le redki posamezniki to oporo tudi poiščejo.

Stran s sramom

Naglušna oseba se namreč poleg tega, da se ob uporabi slušnih aparatov ponovno uči prepoznavanja zvokov, srečuje tudi s svojimi notranjimi konfliktnimi stanji ob sprejemanju invalidnosti, ob hkratnem nerazumevanju okolja, v katerem je do nedavnega dobro funkcionirala. Pojavljajo se občutki sramu pred nošenjem slušnih aparatov, zanikanja naglušnosti, prikrivanja. In s tem seveda tudi sprožanje dodatnih težav.

Popolnoma običajne situacije so za do nedavnega slišečo osebo pogosto stresne in težko sprejemljive. In kljub  poudarjanju o sprejemanju invalidnosti, drugačnosti, o enakih možnostih se žal osebe z invalidnostjo vedno znova soočamo z realnostjo, ki temelji predvsem na nepoznavanju, kaj naglušnost resnično pomeni. In zaradi pogostega nerazumevanja, kaj se naglušnemu dogaja, prihaja do umika iz okolja. Razlogi za umik in izolacijo so seveda pogosto prav na strani naglušnih, saj je stalno seznanjanje, prilagajanje in tudi stalna pozornost na okolico utrujajoča,  pa tudi boleča.

Razlage, zakaj ne moreš opraviti dela po telefonu, temveč osebno, razlage in prošnje, ali je možen elektronski kontakt, pojasnila, da težko opravljaš delo v hrupu, da oceanski tipi delovnih prostorov žal niso spodbudno okolje za delo, da težko razumeš osebe, ki slabo artikulirajo glasove, številne razlage zdravstvenemu osebju, da ne želiš glasnih pojasnil o svojem stanju sredi čakalnice, prošnje, da naj te vendarle pokličejo, s tem da stopijo na hodnik, da ne sediš in čakaš v prazno ves napet, kdaj ne boš slišal svojega priimka, so le drobec dogajanj. Stresi pred ozvočenimi okenci, telefonska sporočila, na katera ne dobiš odgovora. Neštete poti, ki jih včasih opraviš le zato, ker ti na nasprotni strani ne odgovorijo. Ob današnji razviti tehnologiji se tolikokrat pojavlja togost slišeče populacije pri uporabi pisnega sporazumevanja.

Spregovorite o težavah

Le redko se razmišlja, da se naglušne osebe izogibajo splošnemu dogajanju tudi zaradi občutka odvisnosti, ki se poraja v skupinskih oblikah delovanja (izobraževanja, druženja v skupinah, predavanja, kulturne prireditve, soočanja v medijih), saj se zaradi nerazumevanja govora v večjih in glasnih skupinah ne znajdejo najbolje. Tolmačenje v znakovni jezik žal ne pomaga, saj večina naglušnih jezika ne obvlada ali pa ne obvlada tako zelo dobro, da bi lahko sledila tem razlagam.

Tehnični pripomočki so seveda ena od rešitev, pa vendar pogosto povzročajo (sploh pri hujših izgubah) popačenja zvokov iz okolice in posledično nerazumljivost. Seveda pa ni zanemarljivo dejstvo tudi njihova cenovna dostopnost. Žalostno je tudi, da kljub izobraževanjem in znanju naglušne osebe pogosto nimajo enakih možnosti na delovnem mestu, saj se zgodi, da ne zmorejo slediti hitremu dogajanju okoli sebe in potrebujejo za razumevanje povedanega morda več časa. Kar pa nikakor ne pomeni, da dela ne opravijo kakovostno. Izzivi menjave delovnega okolja ali zaposlitev na delovnem mestu, ki nudi nove izzive in spodbuja potenciale so skorajda onemogočeni, saj težko konkurirajo s slišečimi sodelavci. Glede na daljšanje delovne dobe in predvidoma tudi večje število senzornih invalidov pa bo treba narediti velik korak v razmišljanju in seveda v resničnem in ne le v navideznem sprejemanju senzornih okvar.

Velika večina naglušnih oseb  tudi  ne govori o svoji oviranosti, o težavah, s katerimi se sooča in tako nezavedno dopušča napačne poglede na izgubo sluha in težave, s katerimi se srečujemo aktivne naglušne osebe v odrasli dobi.

Življenje je bolj razgibano, kot si mislimo, tudi če smo pretežno v domačem okolju. Mirnega okolja je pravzaprav zelo malo. Morda je prisotna večja razdalja med izvorom zvoka in poslušalcem, morda nimamo samo enega sogovornika, morda je prisoten hrup iz okolja … Še bi lahko naštevali situacije, ko je poslušanje z osnovnim slušnim aparatom lahko zelo omejeno ter ne daje želenih rezultatov in zadovoljstva.

Cenovni standard zadošča za izbiro funkcionalno ustreznega slušnega aparata, ki zadovoljivo pomaga predvsem v mirnem okolju.

Spoznajmo le nekatere izboljšave naprednejših izvedb slušnih aparatov.

Slušna aparata sta povezana med seboj, zato delujeta povsem usklajeno, telefon pa lahko poslušate kar v obeh ušesih – in to povsem prostoročno (telefona ni potrebno držati niti ob ušesu, niti v roki).

Televizijo s takšnimi slušnimi aparati lahko poslušate neposredno v slušnih aparatih, zato kakovost zvoka zaradi vplivov razdalje, hrupa ali odmeva v prostoru, ni zmanjšana. Pri poslušanju televizije na takšen način pridobite prvovrstno jasnost zvoka in razumljivost. Mnogi uporabniki povedo, da šele z brezžičnim načinom poslušanja televizije, ponovno lahko razumejo slovenske filme ali druge oddaje, kjer ni podnapisov.

Poleg povezljivosti, ki je z novejšimi izvedbami resnično enostavna, takšni slušni aparati tudi samodejno prilagajajo svoje delovanje okolju. Uporabniku ni več potrebno ročno preklapljati med različnimi možnostmi. Vse to sedaj postorijo slušni aparati sami. Preprosteje ne gre.

Mnogi modeli sodobnih slušnih aparatov niti ne uporabljajo več baterij za enkratno uporabo. Po uporabi jih preprosto postavite v podstavek (polnilnik). Ob tem se samodejno izključijo in čez noč napolnijo. Zjutraj se jih vzame iz podstavka in ob tem se samodejno vključijo. To je najbolj preprosto tudi za starejše uporabnike, saj se ni več potrebno ubadati z majhnimi baterijami, ki jih je potrebno pogosto menjati.

Poglavitne prednosti izboljšanih slušnih aparatov pridejo najbolj do izraza prav v okoljih, kjer ne gre le pogovor dveh oseb v mirnem okolju.

Poslušanje z izboljšanimi slušnimi aparati je tudi v zahtevnejših slušnih okoljih ter pri telefoniranju in poslušanju televizije lahko bolj jasno, bolj razumljivo, hrup zmanjšan, piskanje slušnih aparatov pa preteklost.

S takšnimi slušnimi aparati je lažje povezovanje med ljudmi in slušnih aparatov z drugimi napravami (npr. s telefonom in televizijo).

Mnogi modeli imajo možnost ponovnega polnjenja, zato ni več potrebno menjavanje baterij.

Mnogim uporabnikom je po prejemu kakovostnejših slušnih aparatov žal, da niso že v preteklosti dobro izkoristili potenciala preostalega sluha z uporabo kakovostnejših slušnih aparatov, ter se tako izognili prenekaterim nerodnostim.

Investicija v boljši sluh je gotovo ena izmed najboljših investicij, saj vas izboljšano poslušanje v vseh situacijah dobesedno vrne v življenje, vsak dan, leta in leta.

Preberite več o tem, od česa vse je odvisna cena slušnih aparatov in kakšni so stroški uporabe slušnih aparatov >>

Dokler dobro slišimo se pogosto premalo zavedamo, kako dragocen je sluh in kako hitro se lahko poslabša. Sluh močno vpliva na kakovost življenja posameznika. Dober sluh nas vključuje v družbo in povezuje z ljudmi. Velja tudi obratno. Če smo naglušni in ničesar ne ukrenemo, da bi spet bolje slišali, bomo od družbe vedno bolj odrezani in z ljudmi vedno manj povezani. Zaradi zmanjšane možnosti sodelovanja bomo postali tudi vedno bolj odvisni od drugih.

Kako pogosta je naglušnost in njen vpliv na človeka

Okvara sluha je zelo pogosta. Več kot 500 milijonov ljudi po vsem svetu se sooča z določeno stopnjo naglušnosti. Naglušnost vpliva na zdravje, predvsem pa močno poslabša kakovost življenja posameznikov, ki zaradi postopne izgube sluha nemalokrat zapadejo v depresijo in se lahko zaradi tega začnejo izogibati tudi socialnim stikom. Nerehabilitirana naglušnost je tudi dejavnik tveganja za razvoj demence.

Kar dve tretjini ljudi zaradi težav s sluhom ne ukrene ničesar, ne poišče pomoči in rešitev, da bi si povrnili kakovost življenja.

»Če imate izgubo sluha in uporabljate slušni aparat, imate veliko večje možnosti, da ohranite neodvisnost,« so jasni pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki je reprezentativna invalidska organizacija za osebe z okvaro sluha, za gluhe, naglušne, osebe s polževim vsadkom in gluhoslepe. Po njihovih podatkih pri nas uporablja slušni aparat približno 70.000 uporabnikov.

Pomembno je, da smo ozaveščeni, kaj je naglušnost, kako skrbeti za ohranjanje sluha in kako ukrepati ob njenem nastanku. Če si ob pojavu naglušnosti ne pomagamo, lahko to močno vpliva na naše vsakdanje življenje in tudi na življenje naših bližnjih. Zato je pomembno, da se ljudje tega zavedamo in ob znakih za slabši sluh pravočasno ukrepamo.

Skrb za sluh nam bo omogočila boljši splošni nadzor nad lastnim zdravjem, kakovost življenja pa se bo znova približala ravni pred naglušnostjo.

Najpogostejša vzroka za nastanek naglušnosti

Najpogostejši vzrok za nastanek naglušnosti je staranje. V starosti 65 let ima slabši sluh že tretjina, vsak deseti pa že potrebuje tudi slušni aparat, čeprav bi lahko marsikdo s pravočasnim ukrepanjem ta čas precej zamaknil.

Drugi najpogostejši vzrok za nastanek naglušnosti je hrup. Izgubo sluha lahko pospešijo tudi bolezni, vnetja ušes, nekatera zdravila, dednost in fizične poškodbe.

Preprečevanje naglušnosti

Zaradi staranja z leti lahko pričakujemo poslabšan sluh. Več o tem smo napisali v objavi tule.

Staranja ne moremo zaustaviti, vseeno pa veliko za ohranjanje svojega sluha lahko naredimo tudi sami. Vsak od nas bi se moral izogibati pretiranemu hrupu in poslušati glasbo pri zmerni glasnosti. Zelo pomembno je, da se te možnosti zavedamo in ji posvečamo ustrezno pozornost že v času, ko še nimamo težav. Izogibati se je treba predvsem dejavnikom, ki povečujejo možnosti za nastanek težav s sluhom oziroma njegovo izgubo. Še zlasti pomembna je zaščita pred hrupom in glasnimi zvoki, ne le na delovnem mestu, ampak vse bolj tudi v prostem času in domačem okolju.

Posledice neukrepanja

Če ob naglušnosti ničesar ne ukrenemo so posledice dolgoročne. Poveča se tudi potreba po dodatni pomoči pri normalnih dnevnih aktivnostih. Oseba, ki postane odvisna od drugih, se zaradi nesamostojnosti pogosto še dodatno socialno izolira, kar posledično poveča stres in vodi v z njim povezana obolenja. Naglušni, ki ne poskrbijo za svoj sluh in ne uporabljajo ustreznih slušnih pripomočkov, so bolj podvrženi tudi depresiji in demenci.

S skrbjo za sluh skrbimo tudi za svojo neodvisnost

Z uporabo slušnega aparata imajo osebe z naglušnostjo večje možnosti za razumevanje govora in so bolj neodvisne. To dokazujejo številne raziskave, ki so jih izvedli v zadnjih letih. Med drugim so raziskave pokazale, da so ljudje, ki skrbijo za svoj sluh, v boljši psihofizični kondiciji, podvrženi so manjšemu tveganju za kognitivni upad in demenco, manj so utrujeni, kakovost njihovega življenja pa je na splošno višja.

Če opažate znake za naglušnost pri sebi ali pri svojih najdražjih, se o tem odkrito pogovorite in obiščite usposobljene strokovnjake.

Dodajamo misel predsednika Evropskega združenja profesionalnih ponudnikov slušnih aparatov Marka Laureynsa: »Med potrebami naših uporabnikov je izboljšanje kakovosti življenja na zelo visokem mestu. Skoraj vedno slišimo zgodbe ljudi, ki pravijo, da bi veliko prej začeli uporabljati slušne aparate, če bi vedeli, da bo ta korak spremenil njihovo življenje na tako pozitiven način.«

Preberite še:

Informacije o brezplačnem preverjanju sluha >>

Kako do slušnih aparatov?