Kategorija: Zaščita sluha

Kot vsako leto smo tudi ob letošnjih praznikih že lahko slišali pokanje. Kljub ozaveščanju in umikanju pirotehnike s trgovskih polic vseeno prihaja do uporabe pirotehnike in žal tudi do negativnih posledic.

V okviru ozaveščanja so največkrat omenjene živali, bodisi v naravi ali kot naši hišni ljubljenčki, ki te stvari po večini prenašajo zelo slabo. Omenja se tudi poškodbe, ki jih človek lahko doživi pri neodgovorni uporabi pirotehnike. Ob tem se premalo opozarja na povezavo med pirotehničnimi sredstvi in izgubo sluha.

Ameriška avdiološka akademija (AAA) omenja, da se je izgubi sluha zaradi hrupa možno povsem izogniti. Izgub sluha, ki nastanejo zaradi hrupa, ni mogoče pozdraviti, zato bodimo previdni.

Povprečna pirotehnika, ki je na voljo osebam nad 18. letom starosti, ob sprožitvi doseže glasnost okvirno med 110 in 130dB (v kolikor gre za javni, večji ognjemet, so te številke lahko še nekoliko višje).

Če ste se že kdaj znašli na kakšni prireditvi z živo glasbo je bila le ta vseeno tišja. Res je, da je pok pri domačem ognjemetu kratkotrajen, a vendar, naravna zaščita pred močnimi zvoki, ki jo človeško uho omogoča ne deluje v trenutku. Zato prvi premočni zvoki vsekakor uho dosežejo in lahko povzročijo izgubo.

V kolikor niste le gledalec pa je vaš sluh zaradi bližine vsekakor še bistveno bolj ogrožen. Iz tega lahko sklepamo, da v kolikor že opazujemo ognjemet se umaknimo na daljšo razdaljo in uporabimo zaščito sluha.

Zavedati se moramo, da živimo v hrupnem svetu. Kljub temu, da so ljudje vedno bolj odgovorni do svojega sluha je v okolici vedno več groženj. Vsaka od teh primakne svoj del in ko sestavimo vse skupaj ugotovimo, da se starostna meja izgube sluha, ki vpliva na življenjski standard, niža.

Naj bo praznovanje novega leta iskrivo v očeh namesto na nebu.

Ob današnjem življenjskem tempu se premalo zavedamo, da pomanjkanje spanja izredno destruktivno vpliva na naše telesno in duševno zdravje. Čas, ki je namenjen spanju in regeneraciji telesa, nemalokrat namenimo drugim aktivnostim. Posledice nenaspanosti se odražajo na zmanjšani koncentraciji, kar vpliva na presojo in razpoloženje ter celo na telesno težo.

V nadaljevanju si poglejmo kaj se dogaja z našim telesom in možgani kadar spimo. Med spanjem se telo umiri, obnavlja in kopiči energijo. V telesu potekajo številni procesi, ki so potrebni za normalno delovanje organizma.

Poleg fizioloških dogajanj v telesu med spanjem potekajo tudi številne možganske aktivnosti, zato spanje delimo na »Ne REM« in »REM« fazo. Da bi lažje ustvarili idealne pogoje za kakovosten spanec, je pomembno razumevanje posameznih faz spanja.

Ne REM spanje sestavljajo tri faze:

• 1. faza – preidemo v spanec, možganski valovi in mišične dejavnosti se upočasnijo
• 2. faza – ustavi se očesno gibanje, telesna temperatura se zniža
• 3. faza – obdobje globokega oz. valovitega spanca

REM (ang. Rapid Eye Movement) v prevodu pomeni hitro premikanje oči. Je faza sanjanja in plitkega dihanja ter nastopi 90 min po času uspavanja. Je najpomembnejša faza spanja in spodbuja pretvorbo kratkotrajnega v dolgoročni spomin. Z zadostno količino REM spanja smo naslednji dan sposobni kreativnega razmišljanja in učinkovitega reševanja problemov. Pomanjkanje REM spanja vodi do oslabljenega imunskega sistema ter počasnejšega obnavljanja telesa.

Dobro je vedeti, da se skrivnost kakovostnega spanja skriva v melatoninu, ki je človeku lasten hormon in nastaja v žlezi češariki v središču možganov. Melatonin povzroča zaspanost in zniža telesno temperaturo. Pravimo mu tudi hormon noči, kajti največ se ga proizvede med drugo in četrto uro zjutraj, nato začne upadati. Prav tako je tvorjenje povezano s količino svetlobe. Že manjša izpostavljenost svetlobi nekoliko zmanjša tvorbo melatonina, medtem ko ga prekomerna svetloba precej zmanjša – zato se telefonom oz. ekranom eno uro pred spanjem raje izognite. Pomanjkanje melatonina povzroči nespečnost, moteno delovanje imunskega sistema in glavobole, ki so lahko posledica slabega spanja.

Poskrbimo za dobre spalne navade. V posteljo pojdimo ob 22.00 uri in spimo od osem do devet ur na noč. Spalno okolje naj bo temno in tiho. Hrup v ozadju bivalnega okolja naj ne presega 30 dB oz. ravni šepeta.

V kolikor se hrupu ni mogoče izogniti je smiselno razmisliti o čepkih za spanje. Čepki so lahko izdelani po meri (ZA-SPIM) ali univerzalni (ALPINE / HASPRO).

Prijetno in kvalitetno spanje vam želim! 😴 💤 🛌🏾

Bliža se čas, ko se poveča uporaba različnih pirotehničnih sredstev. Policisti so letos zasegli že več kot 5.000 prepovedanih petard, tudi pri mladoletnikih. Črni trg s pirotehniko žal še vedno cveti. V Celju se je zaradi petarde že poškodoval komaj 13 letni deček, samo v Ljubljani pa letos že kar sedem oseb.

Uporaba pirotehnike lahko posameznika zaznamuje za celo življenje. Najpogosteje gre za poškodbe udov, opekline in tudi za poškodbe vida ter sluha. Že ena petarda je dovolj za trajno poškodbo.

V AUDIO BM slušnih centrih se dnevno srečujemo z ljudmi, ki imajo slabši sluh in jim pomagamo do boljšega sluha s slušnimi aparati, tistim, ki pa zaradi npr. dela v hrupu želijo poskrbeti za ohranitev sluha, pa pomagamo z veliko izbiro čepkov za zaščito sluha. Ugotavljamo, da bi se marsikateri naglušnosti lahko izognili. Poleg starosti je drugi najpogostejši razlog za naglušnost prav hrup. Vsem poškodbam sluha, ki nastanejo zaradi uporabe pirotehničnih sredstev, bi se lahko izognili. Preprosto: izognimo se uporabi pirotehnike, če pa se nahajamo v področju, kjer smo izpostavljeni nevarnosti učinkom pirotehnike, ker jo uporabljajo druge osebe, pravočasno poskrbimo za zaščito sluha s čepki za ušesa.

Upoštevajmo opozorila medijev, ki nas opozarjajo na nevarnost uporabe pirotehničnih sredstev za ljudi, živali in naravo. Žal smo kljub temu, da smo seznanjeni o številnih poškodbah povezanih z uporabo pirotehnike, še vedno pogosto neodgovorni do sebe in drugih.

Uporaba pirotehničnih izdelkov je nekaterim še vedno v zabavo, medtem ko je mnogim takšno početje neprijetno, vzbuja strah in občutek ogroženosti. Dejstvo je, da pri uporabi pirotehničnih izdelkov poleg telesnih poškodb pogosto prihaja tudi do kršitev javnega reda in miru, ter do materialne škode in pritožb občanov nad pretirano, nehumano ali objestno uporabo petard.

Se zavedamo, da je pok petarde lahko enakovreden poku pištole ali celo glasnejši? Na razdalji metra ali dveh povzroči raven hrupa, ki daleč presega še dovoljene mejne vrednosti.

V trenutku lahko pride do trajne poškodbe sluha. Lahko pride do naglušnosti in/ali tinitusa, to pa pogosto vodi tudi do razvoja čustvenih in socialnih težav.

Če boste v prazničnem času v okoljih, kjer se ne boste mogli izogniti izpostavljenosti prekomernemu hrupu pirotehnike, za preventivna sredstva poskrbite že sedaj. Pravočasno si priskrbite zaščito za vaša ušesa.

Naročite čepke za ušesa preko spletne trgovine >>

Obiščite najbližji AUDIO BM slušni center >>

Čeprav se ušesno maslo samodejno izloča, bi bilo enačenje ušesnega masla kot izločka precej ponesrečeno. Že res, da se izloča iz telesa, a funkcija ušesnega masla je in ostaja zaščita sluhovoda. SAMODEJNO Izločanje ušesnega masla – naše sluhovodne zaščite – ohranja naše uho čisto. Beseda SAMODEJNO naj bo še enkrat zapisana z velikimi črkami, saj v kolikor z ničemer ne posegamo v sluhovod, se ob premikanju čeljusti z govorom, žvečenjem in zehanjem ušesno maslo samodejno spiralno premika proti izhodu sluhovoda. S tem premikanjem skozi sluhovod ušesno maslo vse ujete mikro-umazanije in prah s seboj oz. natančneje, v sebi, odnese ven iz sluhovoda.

Ušesno maslo je znotraj sluhovoda strukturno zelo podobno namiznemu maslu, a bolj kot je bližje izhodu iz sluhovoda, bolj suha in krhka je struktura ušesnega masla. Prav ta mehka in lepljiva struktura masla v sredini sluhovoda s pomočjo majhnih dlačic znotraj sluhovoda, ki se z rastjo prebijajo skozi lepljivo maslo, delujejo kot magnet za vso mikro-umazanijo, saj vse te delce vežejo nase. Največji problem uporabe vatiranih palčk in drugih neprimernih predmetov (sponke, ključi, …) za ‘odstranjevanje’ ušesnega masla je v tem, da s skušanjem odstranjevanja masla dejansko potiskamo strukturno že bolj suhe delce masla nazaj v lepljivo strukturo masla in s tem znatno pripomoremo k nastanku čepa. Če ste kdaj pripravljali zrezke na dunajski način, se lahko spomnite kakšna težko ločljiva kepa se naredi, ko nam nekaj moke ali drobtin pade v zmešano jajčko. Takšna kepa se po sluhovodu več ne bo premikala proti zunanjosti sluhovoda. Premikalo se bo vse ostalo, ušesno maslo pa se bo ob tem pričelo kopičiti nekje v vašem sluhovodu. Globlje kot boste ‘žokali’ po ušesu, globlje v sluhovodu bo pričel nastajati čep v ušesu. ‘Žokanje’ po sluhovodu pa s seboj povleče še eno slabost. Četudi se še tako trudimo, da bi s katerimkoli neprimernim predmetom zajeli maslo ven iz sluhovoda, kot npr. skušamo z žlico popraskati še zadnje delčke Nuttele ali kakšnega drugega namaza, bomo s takšnimi potezami z maslom namagnetene dlačnice potisnili nazaj v mehkejšo strukturo masla in jim onemogočilo njihovo delovanje – kar bo povečalo možnost infekcij znotraj sluhovoda in na bobniču.

Nihče si ne želi imeti umazanih ušes, a sluhovod obdan z maslom ni umazan sluhovod! Zdravniki pogosto povedo, da v sluhovod ne posegamo z ničemer manjšim od našega palca. Sluhovodov se ne čisti, čisti se uhelj in odprtina izhod sluhovoda, notranjost nikakor ne. Ta se le spira ali posesa ob nastanku čepa – ta pa nastane ob nepravilni higieni sluhovoda. Ob čiščenju uhlja pa lahko vidimo kakšne barve je naše ušesno maslo in barva ušesnega masla nam lahko precej pove o stanju sluhovoda.

Rumena in svetlo oranžna barva ušesnega masla nam da vedeti, da gre za sveže, precej novo nastalo ušesno maslo. Prav tako tudi prozorno-bela barva. Kakor začne prevladovati močno oranžni odtenek, lahko že vemo, da je maslo nekoliko starejše in to je nekoliko bolj lepljivo kot sveže maslo. Takšno maslo že v sebi nosi delce razpadle kože in drugo ujeto mikro-umazanijo. Kadar pa že težje ločimo ali gre za oranžno ali rjavkasto barvo, pa gre za precej staro ušesno maslo, ki je prav tako na dotik nekoliko lepljivo. Bledo oranžna barva pa je prisotna pri suhem, nelepljivem starem ušesnem maslu že blizu izhoda iz sluhovoda. Vse te barve cerumna pričajo o normalnem stanju sluhovoda ob katerih nam ni potrebno nič skrbeti.

Problematične so le naslednje barve ušesnega masla:

• Rumeno-zelen odtenek ušesnega masla je posledica vnetja sluhovoda. Takšno maslo je precej bolj tekoče strukture in ne tako maslene. Zeleno barvo ušesnega masla že spremlja močan neprijeten vonj in lahko z gotovostjo sklepamo, da gre za resnejše vnetje ušesa. Bolj kot prevladujejo zeleni odtenki, za večje in bolj hudo vnetje gre.
• Maslo z rdečimi odtenki nakazuje na krvavitev v sluhovodu bodisi zaradi praskanja, ‘žokanja’ po sluhovodu ali v kolikor je tekoče, se lahko utemeljeno prestrašimo ali je naš bobnič kako poškodovan. Tudi ugriz kakšne žuželke lahko privede do enakega tolmačenja.
• Siva barva masla pomeni pretirano izpostavljenost prahu in slabše ‘magnetenje’ dlačic v sluhovodu – predvsem zaradi njihovega potlačevanja v ušesno maslo.
• Črna barva masla pa kaže na dolgotrajno nabiranje čepa, torej smo nekoč z nečim potisnili strukturno bolj suho maslo nazaj med masleno strukturo cerumna in s tem pričeli ustvarjati čep. Težava v črnem maslu je tudi v tem, da gre za zelo staro maslo in barvnih indikacij prejšnjih stanj ušesnega masla več ni moč prepoznati.

Zakaj je dobro preventivno skrbeti za higieno sluhovoda. Sprva že zaradi same higiene, je pa sanacija čepa v sluhovodu precej odvisna od tega kam ste se odpravili na čiščenje sluhovoda. Pri nas je najbolj razširjeno spiranje sluhovoda v ambulanti. Ponekod se sanacije čepa lotijo z izsesavanjem in pri tem uporabljajo napravo podobno miniaturnemu sesalcu z majhno kamero na napravi. S pomočjo kamere lahko vidijo koliko je še potrebno izsesati in kje, vendar se takšne, sicer najbolj varne oblike sanacije čepa v sluhovodu pri nas redko poslužujejo. Težavi klasičnega spiranja ušesa predstavljata moč pritiska curka in lokacija samega čepa. Medicinsko osebje spira po občutku, občutijo pa le pacienti. Že tukaj lahko pride do neželenih učinkov. Drugi problem je lokacija čepa, ki je lahko bližje izhodu sluhovoda ali bolj globoko ob bobniču. Strjen čep je potrebno z vodo premakniti ali če nekoliko bolj slikovito zapišem, izruvati. Šele nato lahko voda okoli sten pride do bobniča in z dodajanjem curka vode bo ta čep prej ali slej z vodo priplul ven iz sluhovoda. Poškodbe bobniča ob spiranju so sicer redek pojav, se pa dogajajo.

V izogib nastanku ušesnega čepa priporočamo pravilno higieno sluhovoda z uporabo pršil za sluhovod. Pršil za higieno sluhovoda je na tržišču veliko in z nakupom kateregakoli pršila za higieno sluhovoda boste ravnali pravilno. Ni slabih ali dobrih pršil, so le nekoliko bolj in nekoliko manj praktična za uporabo. V AUDIO BM slušnih centrih imamo pršila v obliki spreja (Odinell), ki se veliko lažje prebijajo skozi zavoje sluhovoda za razliko od pršil, ki se jih dozira v kapljični obliki. A kot je že zgoraj zapisano, zgrešiti ne morete popolnoma nič z nakupom kateregakoli pršila za higieno sluhovoda. Grešite lahko le z uporabo raznih predmetov za ‘čiščenje’ sluhovoda, saj kljub namenu čiščenja ušesno maslo le še bolj tlačimo v sluhovod.

V poletnih mesecih se nam zaradi številnih aktivnosti povezanih z vodo, rado zgodi, da nam le-ta prodre v uho. Ujeta voda po večini ni škodljiva, saj se izloči sama ali se posuši, težave pa nastanejo, ko ne odteče in se je ne moremo znebiti. Takrat vam prav pridejo naslednji nasveti, kako se je znebiti.

Vsakemu izmed nas se je že kdaj zgodilo, da se mu je v uho oz. sluhovod ujela voda. Voda nam lahko v uho prodre med plavanjem, potapljanjem ali kakšno drugo športno aktivnostjo, povezano z vodo. Lahko pa se to zgodi tudi med tuširanjem. Občutek ujete vode v sluhovodu ni prijeten in lahko vodi v težave s sluhom. Če se voda v doglednem času ne izloči, lahko to privede do okužbe, saj je voda iz morja in bazena lahko onesnažena in okužena.

Kako lahko na enostaven način spravimo vodo iz ušesa

Najprej lahko poskusite tako, da nežno povlečete uhelj za ušesno mečico, s čimer nekoliko razširite sluhovod in glavo nagnete na stran. Lahko se za nekaj minut tudi uležete na bok ali trebuh, z ušesom, prislonjenim na brisačo. Če gravitacija ne naredi svoje, poskušajte ustvariti vakuum in sicer tako, da glavo nagnete na stran in na uho položite rahlo upognjeno dlan ter jo pritisnete na uho – podoben postopek kot pri odmaševanju odtoka. Po tem glavo nagnite rahlo naprej, da voda lažje izteče. Če tudi to ne pomaga, poskusite s toplimi obkladki. Na uho za pol minute prislonite ožeto krpo, ki ste jo zmočili pod toplo vodo. Postopek nekajkrat ponovite, medtem pa vsakič počakajte eno minuto. Ta metoda je učinkovita posebno tedaj, ko se voda ujame v evstahijevi cevi. Pomagate si lahko tudi s sušilnikom za lase, ki ga usmerite proti ušesu pri najnižji jakosti na razdalji 30 centimetrov. Topel zrak bo pospešil izhlapevanje.

Zakaj je voda v ušesu potencialno nevarna?

Koža v sluhovodu je naravna zaščita pred glivicami in bakterijami, saj ima rahlo kisel pH. Ko pride v stik z vodo, se kislost kože spremeni in lahko pride do okužb. Vnetje zunanjega ušesa lahko spremljajo bolečine, srbečica, pordelost, oteklost, slabši sluh, uho je bolj občutljivo, maslo svetlejše in mehkejše, pogosti spremljevalci so tudi ščemenje ter luskava in vneta koža.

Kako enostavno preprečiti vstop vode v uho?

Rešitev je zelo preprosta. Uporabite čepke za ušesa! Čepki za ušesa preprečujejo vstop vode v uho. Preventiva je boljša kot kurativa.

Obstajajo univerzalni ušesni čepki, ki jih lahko takoj naročite preko spleta ali obiščete AUDIO BM slušni center in prejeli jih boste takoj.

Za ušesne čepke, ki so izdelani po meri, je najprej potrebno obiskati AUDIO BM slušni center. Za informacijo o morebitni čakalni dobi nas prosimo kontaktirajte. Kontaktni podatki >>

Zlasti v poletnih mesecih se zaradi aktivnosti v vodi pogosto pojavi vnetje ušes. Poleg vode k vnetjem prispevajo tudi drugi dejavniki. Najpogosteje se z vnetji ušes spopadajo otroci saj se veliko časa zadržujejo v vodi. Če ima oseba dlje časa vodo v ušesu se koža v sluhovodu vzdraži in zmehča, vdor mikroorganizmov iz vode pa je olajšan. Spremeni se tudi ph kože. Voda v ušesih zmanjša kislost (ph) kože v sluhovodu in tako se zmanjša lokalna zaščita pred okužbo. Normalno je, da imamo v sluhovodu ušesno maslo, ki nudi dodatno naravno zaščito sluhovodov. Ušesno maslo se ob daljši prisotnosti vode v ušesih raztopi in izplakne iz ušes. Tako je odstranjena še ena naravna zaščita pred okužbami. Če imamo kožo v sluhovodu poškodovano zaradi praskanja, grobega čiščenja, če imamo suho kožo, ekcem, če smo izpostavljeni visokim ali nizkim temperaturam smo zelo izpostavljeni tveganju, da dobimo vnetje.

Veliko za preprečitev vnetij ušes lahko storimo sami, če poskrbimo za primerno zaščito. Z uporabo ušesnih čepkov zmanjšajmo dejavnike tveganja. Če imamo poškodbo bobniča ali vstavljene timpanalne cevke voda nikakor ne sme v ušesa. Po kopanju si nežno osušimo ušesa, ali pa že med kopanjem uporabljajmo ušesne čepke, da se prepreči vdor vode v sluhovode.

Ušesni čepki so preprosta in najugodnejša rešitev, saj preprečujejo vstop vode v uho in ščitijo pred hrupom. Če pogosto obiskujete glasne koncerte ste v nevarnosti, da poškodujete vaš sluh ali da se vam razvije tinitus (nenehno zvonjenje oz. piskanje v ušesih).

Veste kateri čepki so primerni za vas? Univerzalni ali izdelani po meri? S filtri ali brez? Kako se obnesejo trakovi iz neoprena EAR-BAND IT? Univerzalni čepki iz zaloge so na razpolago takoj, koliko časa pa je potrebno počakati, da se izdelajo čepki po meri?
Kontaktirajte nas in pridobite odgovore na vaša vprašanja.

Univerzalni ušesni čepki proti močenju ušes

Preglejte ponudbo v spletni trgovini in naročite svoje >>

Čepki izdelani po meri ušes

Obiščite nas v najbližjem slušnem centru. Kontaktni podatki za vseh 14 lokacij >>

Radi vam bomo strokovno svetovali pri izbiri najprimernejše rešitve za zaščito ušes.

Zakaj pride do šumenja v ušesih?

Osnovni bolezenski mehanizem pri šumenju v ušesih je napačno zaznavanje zvoka v možganih. Okvara je lahko v samem ušesu ali pa na poti od ušesa do dela možganov, s katerim slišimo. Pomemben del mehanizma bolezni je, ko bolnik, ki se šumenja ustraši ali ga zaskrbi, šumenju “prisluhne”. To tinitus utrdi, hkrati pa bolnika šumenje še bolj moti. Obstaja veliko možnih vzrokov za pojav tinitusa, lahko pa se pojavi tudi brez vzroka.

Šumenje v ušesih pogosto spremlja oslabljen sluh iz kateregakoli razloga – pojavi se lahko pri ušesu, zamašenem zaradi ušesnega masla, ali ušesnem vnetju, pa tudi pri drugih boleznih ušes, na primer pri starostni naglušnosti, izgubi sluha zaradi hrupa ali Menierovi bolezni. Pojavi se lahko po kratki izpostavljenosti zelo močnemu hrupu. Enostransko šumenje se lahko pojavi pri benignem tumorju, ki raste na ravnotežnem živcu (akustični nevrinom).

Šumenje v ušesih lahko povzročijo ali poslabšajo tudi nekatera zdravila v visokih odmerkih ali pri daljšem jemanju – acetilsalicilna kislina, nesteroidni antirevmatiki, nekateri antibiotiki (aminoglikozidi, kloramfenikol, eritromicin, tetraciklin, vankomicin), kemoterapevtiki (metotreksat), nekateri diuretiki (furosemid), pa tudi snovi, kot so živo srebro in svinec. Poleg tega se lahko tinitus pojavi tudi pri multipli sklerozi ali po poškodbi glave, pri motnjah ščitnice, aterosklerozi, pomanjkanju vitamina B12 , depresiji, anksioznosti, fibromialgiji. Pomembno je vedeti, da stres in napetost tinitus poslabšata.

Objektivni tinitus, torej šumenje, ki ga lahko slišijo tudi drugi, je navadno žilnega izvora in je utripajoč, redkeje pa ga lahko povzročajo nevrološke motnje. Možen vzrok te vrste šumenja je tudi razprta evstahijeva cev.

Kdaj in kako si lahko pomagate sami?

Pri tinitusu je samopomoč zelo pomembna. Morda vam bo pomagalo, če boste vedeli, da je šumenje v ušesih pogosta motnja in da pogosto mine ali se izboljša samo od sebe. Lažje vam bo, če bodo vaš partner in drugi svojci razumeli, kaj občutite in kakšne težave vam šumenje povzroča. Zavedajte se, da tinitus pogosto mine ali se izboljša sam od sebe in da ni verjetno, da bi se stanje slabšalo.

Samopomoč naj bo usmerjena v to, da na tinitus “pozabite”, oziroma ga odmislite. Na ta način privajate možgane na to, da se ne osredotočajo na šumenje v ušesih. V vsakdanjem življenju srečujemo številne zvoke – hrup prometa, tiktakanje ure – ki pa jih možgani ne zaznavajo zavestno. Vaš cilj je, da bi tudi tinitus postal eden od teh zvokov, ki jih možgani ignorirajo. Mnogi ljudje opažajo, da se šumenje v ušesih zmanjša oziroma nanj pozabijo, kadar se zamotijo s kakšno dejavnostjo. Koristi tudi redno sproščanje. Vrsta ni pomembna – poiščite nekaj, kar vam ustreza.

Redna telesna dejavnost pomaga k splošnemu boljšemu počutju in s tem k boljšemu prenašanju šumenja v ušesih. Čeprav ni prepričljivih dokazov, da bi kakšna hrana ali pijača pri šumenju v ušesih pomagala ali škodovala, mnogi ljudje opažajo, da rdeče vino, kava, nekatere gazirane pijače, sol in citronska kislina poslabšajo tinitus. Pomembno je, da se izogibate tišini. Za možgane je tišina alarmni signal, da začnejo “prisluškovati” okolici, kar šumenje v ušesih poslabša. Izogibajte se stresom in napetosti, saj tinitus poslabšajo.

Pomaga tudi, kadar vemo, da nismo sami. V Sloveniji obstajajo skupine za samopomoč za bolnike s tinitusom pri društvih gluhih in naglušnih ter na Kliniki za otorinolaringologijo v Ljubljani.

Kdaj morate k zdravniku?

Če je tinitus moteč in v nekaj dneh ne mine sam od sebe ali je povezan še z drugimi težavami, na primer s slabšim sluhom ali z motnjami v ravnotežju, obiščite zdravnika. Nekatere vzroke tinitusa je mogoče najti in odpraviti. Prav tako obiščite zdravnika, če slišite utripajoč šum (šum, ki pulzira) ali šumenje samo v enem ušesu.

Katere ukrepe zdravnika lahko pričakujete?

Zdravnik vas bo povprašal po drugih boleznih, ki jih morda imate ali prebolevate, o zdravilih, ki jih jemljete ali ste jih jemali, ter se pozanimal, ali opažate tudi slabši sluh. Povprašal vas bo o izpostavljenosti hrupu doma ali na delovnem mestu. Pregledal vam bo ušesa in ustno votlino, izstopišča možganskih živcev ter vrat. Morda bo opravil preizkus sluha. Če imate še druge težave, se bo morda odločil za preiskave krvi – hemogram, test ščitničnih hormonov, krvni sladkor ali maščobe v krvi – lipidogram.

V primeru slabšanja sluha ali drugih pridruženih težav vas bo morda napotil k specialistu za bolezni ušesa, nosu in grla (otorinolaringolog), kjer boste opravili pregled sluha in po potrebi še druge preiskave.

Katere so najpogostejše diagnoze ob šumenju v ušesu?

Najpogosteje vzroka za šumenje v ušesih ne najdemo in ne predstavlja nobenega nevarnega bolezenskega stanja. Pogosto je tinitus povezan s slabšanjem sluha, še posebej s slabšim sluhom, povzročenim s hrupom. Če gre za enostransko šumenje kratkega trajanja, gre morda za zamašeno ali vneto uho. Drugi vzroki so redki.

Kateri so načini zdravljenja?

Čudežnega zdravila proti tinitusu na žalost ni, kljub temu pa obstajajo številne možnosti za izboljšanje stanja. Kadar najdemo povzročitelja tinitusa, ga lahko odpravimo, kar navadno odpravi tudi tinitus – torej ozdravimo vnetje ušesa, izperemo zamašeno uho, zdravimo pridružene bolezni. Za zdravljenje tinitusa so preizkušali tudi različne snovi. Antidepresivi lahko koristijo, kadar zaradi tinitusa ali ob tinitusu trpite zaradi depresije, ni pa zanesljivih dokazov, da bi koristili tudi sicer. Betahistin morda koristi, kadar je osnovna bolezen prizadetost ravnotežnega organa (Menierova bolezen). Za druge snovi (antiepileptiki, vazodilatatorji, anestetiki, gingko biloba in drugi zeliščni pripravki) ni dokazov za koristnost.

Če slabo slišite, razmislite o slušnem aparatu, saj lahko ojačani zvoki iz okolja zamaskirajo oziroma slabijo tinitus. Tudi če normalno slišite, lahko uporaba generatorjev belega šuma pripomore k zamaskiranju šumenja v ušesih. To je lahko tudi samo radio, nastavljen med postajami, glasen ventilator ali zgoščenka z zvoki iz narave. Ta pomagala so še posebej učinkovita ponoči, ko je tudi samo šumenje v ušesih bolj moteče. Obstajajo dokazi, da lahko nekatere vrste psihoterapije (kognitivna vedenjska terapija) pomagajo pri tinitusu in izboljšajo kakovost življenja. Bistvenega pomena je tudi samopomoč, opisana pod naslovom » Kdaj in kako si lahko pomagamo sami«.

Kako poteka spremljanje bolnika s šumenjem v ušesu?

Če tinitusa ne povzroča drugo bolezensko stanje, posebno spremljanje ni potrebno. Na kontrolo k zdravniku pojdite, če se značaj vašega tinitusa spremeni ali poslabša.

Ali in kako lahko šumenje v ušesu preprečite?

Najpomembnejši dejavnik pri preprečevanju pojavljanja šumenja v ušesih je izogibanje hrupu oziroma uporaba zaščitnih sredstev pri izpostavljenosti hrupu.

Dr. Eva Gorup Cedilnik, dr. med., spec. druž. med.

Še več informaci o tinitusu >>
Še več informacij o možni pomoči pri tinitusu >>