Za nami je že nekaj nadpovprečno toplih dni za ta letni čas. Posledično je tudi UV indeks v zraku zelo visok in potrebno se je pripraviti na novo sezono ”vročine”.
Zgornji del telesa, natančneje glava, je najbolj izpostavljen del telesa, katerega je potrebno zaščititi.
Kape, slamniki, rute, klobuki – izbira poletnih pokrival je izjemno pestra, vendar pa je dobro vedeti, katera pokrivala nudijo najboljšo zaščito pred soncem. Ne nazadnje je to njihov osnovni namen.
Katero pokrivalo najslabše zaščiti naša ušesa?
Pred sončnimi žarki se bomo najbolje zaščitili, če:
bomo nosili oblačila, ki ščitijo pred UV-žarki
se bomo izogibali soncu med 10. in 16. uro
uporabljali zaščitne kreme z zaščitim faktorjem 40 in več
Večina strokovnjakov priporoča nošenje pokrival, ki dodatno ščitijo pred sončnimi žarki in nudijo kakovostno zaščito naši glavi, vratu, ušesom in obrazu. A previdno. Vsa pokrivala ne nudijo enake zaščite, poleg tega pa nas ščitijo le, ko smo izpostavljeni direktnim žarkom in ne, ko je vreme oblačno in je svetloba bolj razpršena. Katera pokrivala so torej najprimernejša?
Slamnik
Slamniki so v spomladanskih in poletnih mesecih izjemno priljubljeni, saj so narejeni iz lahkih materialov in so poleg tega zračni. Če slamnik na notranji strani nima tanke bombažne obloge, žal ne nudi potrebne zaščite pred vplivom sončnih žarkov.
Kapa s ščitom (šiltom)
Čeprav so udobne in estetske, kape s ščitom ne nudijo zaščite ušesom in zadnjemu delu vratu.
Seveda pa niso povsem neuporabne, saj ščitijo tako lasišče kakor tudi obraz.
Kapa z zaščito za obraz
Te kape imajo poleg ščita tudi dodatno blago, ki nudi zaščito za vrat in so izjemno koristne. Nekatere imajo tudi posebno zaščitno ‘zavesico’, ki si jo lahko potegnete čez nos in lica ter tako zaščitite celotno glavo.
Klobuki
Klobuki postajajo vedno bolj priljubljeni, še posebno med mladimi. Ti nudijo dokaj solidno zaščito, saj robovi klobuka ščitijo ušesa, čelo in vrat.
Klobuček
Klobuček nudi podobno zaščito kakor kape z zaščito za obraz, a v manjši meri. Najbolj primeren je za otroke, saj nekateri modeli z vrvico na spodnji strani poskrbijo, da le ta ostane na svojem mestu.
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije ob 3. marcu, svetovnem dnevu skrbi za sluh, opozarja, da je naglušnost najpogostejša poklicna bolezen, čeprav v Sloveniji uradno, kot poklicna bolezen, sploh še ni priznana.
Dj Umek: »Glasbo vrtim s čepki. Ko si v klubu, se ne zavedaš, da lahko pride do okvare sluha. Ko prideš domov in ti piska v ušesu, je to že alarm. Ker se mi je to večkrat zgodilo, sem se odločil za zaščito. Čepki zmanjšajo jakost, ampak lahko vam zagotovim, da ne zmanjšajo užitka. Sploh ne vem več, kako je v klubu brez zaščitnih čepkov«.
ŽIVIMO V HRUPNEM SVETU
V delovnem okolju, doma, v prostem času, povsod okoli nas je hrup. Dojenčkov jok: od 90 do 100 decibelov. Vožnja z motorjem: 105 decibelov. Delo v industriji: od 75 do 90 decibelov. Dovoljena jakost, ki še ne prizadene našega sluha: do okvirno 70 decibelov.
Moč hrupa najbolj občutijotisti, ki delajo v (pre)glasnih delovnih okoljih: delavci v kovinski in lesni industriji, delavci v nočnih klubih in barih, glasbeniki vseh vrst, pa tudi učitelji in vzgojitelji. Celo šolski hodniki so lahko razlog za trajno okvaro sluha. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima namreč 34 milijonov otrok po svetu slušne težave. Napovedi pa pravijo, da je kar 1,1 milijarde mladih, starih od 12 do 35 let, v nevarnosti, da si bodo zaradi hrupa v vsakdanjem življenju trajno poškodovali sluh. Svetovna zdravstvena organizacija tako napoveduje, da bo do leta 2030 na svetu že več kot 630 milijonov ljudi z okvaro sluha.
Boris Kopitar: »Moje življenje je ena sama glasba. Ta je bila prevečkrat preveč naglas. Na odru so bili tudi tisoč vatni zvočniki za menoj. In vse to je prispevalo, da sem po 50. letu dobil slušne aparate. Zato mladim svetujem, dajte glasbo poslušati malo manj na glas«.
V želji, da hrup ne bi postal tihi uničevalec sluha, so se na Zvezi Društev gluhih in naglušnih Slovenije odločili za kampanjo ozaveščanja o preventivi in zaščiti sluha. Posebno pozornost namenjajo tudi prizadevanju priznanja naglušnosti kot poklicne bolezni.
Slovenija namreč, v nasprotju z drugimi evropskimi državami, že 30 let nima predpisa, ki bi določal pravno veljavni postopek priznavanja poklicnih bolezni. To v praksi pomeni, da tisti delavci, ki so poklicno zboleli, ne morejo uveljavljati svojih pravic, ki bi jim jih sicer zagotavljala zakonodaja. Med njimi je tudi izguba sluha oz. naglušnost, ki velja za eno najpogostejših poklicnih bolezni. »Poklicna naglušnost pomeni, da ima nekdo zaznavno naglušnost, ki je zelo podobna starostni naglušnosti, vendar je vzrok za nastanek te naglušnosti delo, ki ga je nekdo opravljal,« pravi prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med., spec., predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, in poudari, da »poklicnih bolezni zaradi poklicne naglušnosti danes ne bi smelo več biti, če bi upoštevali osnovna pravila zaščite sluha in nizkega hrupa v industriji«.
Pri nas naglušnosti kot poklicne bolezni ne priznavamo, kar pomeni, da ljudje, ko po desetletjih dela v hrupnem okolju postanejo naglušni, niso upravičeni do odškodnine, temveč le do slušnega aparata. Ker nimamo podatkov, koliko ljudem se je poslabšal sluh zaradi dolgotrajne izpostavljenosti hrupnemu delovnemu okolju, ne vemo niti, koliko jih je zato na novo pridobilo slušni aparat. Podatki nam povedo le, da je v letu 2021 slušni aparat na novo začelo uporabljati 11.963 ljudi, kar je skoraj 4500 več kot v letu 2005.Konec maja 2021 je skupina opozicijskih poslancev s prvopodpisanim mag. Dejanom Židanom vložila zakonodajni postopek o spremenjenem poklicnem in invalidskem zavarovanju, s čimer bi ponudili podlago za ugotavljanje poklicnih bolezni v Sloveniji. Če bi bile poklicne bolezni urejene z zakonom in pravilnikom, bi lahko delodajalci pripravili tudi ustrezno oceno tveganja za nastanek poklicnih bolezni in uvedli primerne preventivne ukrepe. Poklicno oboleli pa bi bili upravičeni do primernega nadomestila, ki ga trenutno ne prejemajo. Prav zato si Zveza društev gluhih in naglušnih prizadeva doseči spremembe na ravni zakonodaje. Vodja kampanje mag. Tina Grošelj poudarja: »Radi bi dosegli, da se naglušnost prizna kot poklicna bolezen. Zadnja razprava v Državnem zboru RS žal ni bila uspešna, tako da je bil predlog zavrnjen, upamo pa, da bo to na programu naslednje vlade«.
A da bi se izgubi sluha čim bolj izognili, je ozaveščanje o pomenu sluha pomembno že med odraščanjem. Sluh je namreč neprecenljivo čutilo, ki ga je treba zaščititi. Poleg zmerne jakosti pri poslušanju glasbe in odmaknjenosti od preglasnih izvorov zvoka je eden izmed učinkovitih načinov, kako se zaščititi pred preglasnim okoljem, tudi uporaba zaščitnih čepkov po meri, ki blažijo velike jakosti hrupa, hkrati pa omogočajo dobro komunikacijo. Ti so dobrodošli tako na zabavah in koncertih, predvsem pa so nujna zaščita v glasnih delovnih okoljih.
Na pobudo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) svetovni dan sluha obeležujemo od leta 2007, njegov namen pa je ozaveščanje o pomenu skrbi za sluh. Letos je poudarek na skrbi za sluh in njegovo ohranjanje tekom celotnega življenja.
Leta 2021 je Svetovna zdravstvena organizacija izdala poročilo o sluhu, kjer so izpostavili, da narašča število ljudi, ki zaradi izpostavljenosti hrupu tvegajo nastanek naglušnosti. Hrup je poleg starosti drugi najpogostejši razlog za nastanek naglušnosti.
Svetovni dan sluha 2022 ima temo »Slišati za življenje, poslušati previdno«. Če za sluh skrbimo doma in na delovnem mestu, pripomoremo k njegovemu ohranjanju skozi celotno življenje. Veliko vzrokov za naglušnost je mogoče preprečiti, vključno z izpostavljanjem glasnim zvokom (preprosta uporaba čepkov proti hrupu). »Varno poslušanje« zanesljivo zmanjša tveganje za nastanek naglušnosti povezane s hrupom.
SPREMLJAJMO SVOJ SLUH
Kot hodimo na redne kontrolne preglede k na primer zobozdravniku, tako bi bilo prav, da spremljamo tudi stanje našega sluha. Marsikdaj naglušnosti ne prepoznamo sami, oz. nas na slabši sluh pričnejo opozarjati naši najbližji. Običajno imamo občutek, da še odlično slišimo, le drugi ne govorijo več dovolj jasno in televizijo poslušajo na prenizki jakosti. Pa je naš sluh res v redu?
Naredite konec dilemam ter prepirom in preverite sluh.
V AUDIO BM slušnih centrih imamo slogan »VEČ ZA VAŠ SLUH«, tudi ko gre za preverjanje sluha. V kateremkoli od 15 AUDIO BM slušnih centrov lahko preverite kako dobro slišite in sicer:
brezplačno
profesionalno
brez napotnice
brez obveznosti
brez čakalnih vrst
ČE VI ALI VAŠI SVOJCI OPAŽATE ZNAKE ZA NAGLUŠNOST JE V MESECU MARCU ŠE POSEBEJ PRAVI ČAS, DA V NAJBLIŽJEM AUDIO BM SLUŠNEM CENTRU PREVERITE SLUH.
Marca v AUDIO BM obeležujemo MESEC PREVERJANJA SLUHA, zato lahko prejmete lepo in uporabno darilo* (veliko brisačo za na plažo – dimenzije 70×140 cm).
* KAKO DO DARILA OB BREZPLAČNI MERITVI SLUHA?
Na meritev sluha se morate prijaviti preko brezplačnega telefona 080 80 58.
Upoštevamo prijave narejene med 3. in 31. marcem 2022, tudi če bo termin za izvedbo meritve dogovorjen za mesec april.
Dopolnjenih morate imeti vsaj 60 let.
Meritev sluha v AUDIO BM boste opravili prvič.
Pohitite s prijavami, količine brisač so omejene.
Uživajte z dobrim sluhom in uživajte življenje!
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Čeprav se potapljaču, ki raziskuje morske globine zdi, da je pod morjem bolj tiho in mirno kot nad njim, je žal tako, da so tako morja kot oceani lahko zelo hrupno okolje. Najnovejše raziskave so celo pokazale, da lahko podvodni hrup poškoduje morske prebivalce. Razlog za to je v tem, da v morju potuje zvok petkrat hitreje kot po zraku.
Ker živalim, ki živijo v morju, ravno sluh predstavlja glavno čutilo za prepoznavanje osnovnih informacij, ki jih uporabljajo pri lovu in socialni komunikaciji, jih zato lahko nenaravni, umetno povzročeni hrup, podvrže stresu in celo ohromi njihove osnovne življenjske funkcije.
Umetno povzročeni hrup (t. i. antropogenega izvora) je človeški faktor, ki izvira iz naftnih postojank, plovil in podmornic – ta hrup pa je iz leta v leto vedno večji in bolj pogost (za primerjavo lahko podamo podatek, da zvok, ki ga proizvedejo stroji za nafto, v morju lahko prodre tudi do 10 km v globino). Raziskovanja, ki potekajo zadnjih dvajset let na tem področju, kažejo na to, da lahko tovrstni zvoki poškodujejo notranje organe živali in ohromijo komunikacijo med mamo in mladiči ter drugimi pripadniki iste vrste, lahko pa tudi onemogočijo najdbo plena ali partnerja ter beg od plenilca.
Znanstveniki so prišli do teh ugotovitev na podlagi množičnih smrti kitov, ki jih je morje naplavilo na obalo – njihovi začetki segajo v leto 1961, ko je ameriška vojna mornarica začela uporabljati veliko močnejši sonarni sistem, ki je pri kitih povzročil krvavitev na področju možganov, slušnih organov in drugih notranjih organov. Ugotovili so tudi, da se kiti, ki imajo poškodovan center za sluh, hitreje zaletijo v ladjo ali zapletejo v ribiške mreže.
Podvodni hrup negativno učinkuje tudi na lignje in ribe. Dokazano je bilo, da zvok strojev za nafto negativno vpliva na sluh rib v radiu 30 km, saj se pogosto zgodi, da ribe povsem izgubijo sluh. Znanstveniki so tako ugotovili, da tudi izredno kratka izpostavljenost nenaravnemu izvoru zvoka lahko vpliva na dezorientacijo rib – tako se ribe mimogrede znajdejo v prostoru, kjer so bolj dosegljive plenilcem.
Zadnja leta so raziskave pokazale, da so ribe spremenile obnašanje in da se zadržujejo v bolj globoki vodi in grupirajo v večje jate. Tudi raki so imeli poškodovane notranje organe, deformirane spolne organe, notranje krvavitve in povišane stresne hormone.
Prav zato bi morali vsi tisti, ki se podajo na morje, razmisliti ali za plovbo po morju uporabijo jadrnico ali gliser – prva je nedvomno tišja in bolj obzirna do prebivalcev morja.
Kevin Glavica Slušni akustik AUDIO BM slušni center Ptuj
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Akustični refleks (znan tudi kot stapedius refleks), je nehoteno krčenje mišice, ki se pojavlja v srednjem ušesu, kot odgovor na glasne zvočne dražljaje.
Ko se pojavi močen zvočni dražljaj, se mišica »stapedius« skrči. Ta utrdi verigo slušnih koščic tako, da potegne stremence stran od ovalnega okenca, mišica napenjalnega bobniča pa utrdi slušne koščice z obremenitvijo bobniča, tako da potegne kladivce v smeri srednjega ušesa. Akustični refleks tako zmanjša prenos mehanske energije v polža, kjer se ta pretvori v električne impulze, ki jih kasneje obdelajo naši možgani.
KDAJ SE REFLEKS POJAVI?
Ljudje z normalnim sluhom imajo prag akustičnega refleksa pri okrog 70 – 100dB. Ljudje s prevodno izgubo sluha (izguba zaradi težav v srednjem ušesu) imajo lahko višji ali pa celo odsoten prag akustičnega refleksa.
Prag akustičnega refleksa je običajno 10 – 20dB pod pragom neugodja – bolečine. Vendar pa prag neugodja ni pomemben pokazatelj kdaj so določene vrednosti za naš sluh škodljive. Delavci v industriji imajo običajno višji prag neugodja, vendar je zvok prav tako škodljiv za njihova ušesa, čeprav se tega ne zavedajo.
LASTNOSTI IN UČINKI
Krčenje stapedialne mišice se pojavi obojestransko, ne glede na to, katero uho je bilo izpostavljeno glasnemu zvočnemu dražljaju.
Akustični refleks nas večinoma ščiti pred zelo glasnimi nizkofrekvenčnimi zvoki.
Ko se akustični refleks sproži, zmanjša intenzivnost zvoka, ki se prenaša na polža, za približno 15dB.
ZAŠČITNA VLOGA
Sedaj že vemo, da ima akustični refleks zaščitno vlogo – ščiti namreč naš sluh pred prekomernimi zvočnimi dražljaji. Toda ta zaščitni učinek je žal omejen. Glede na članek: »Significance of the stapedius reflex for the understanding of speech« je latenca krčenja mišice le približno 10 ms, ponovna sprožitev refleksa pa ne more biti dosežena po 100 ms ali več. Zaradi tega nas akustični refleks ne more zaščititi pred nenadnimi intenzivnimi in hitro ponavljajočimi zaporednimi dražljaji, kot so npr. streli iz avtomatskega orožja. Poleg tega polne napetosti stapedialne mišice ni mogoče vzdrževati kot odgovor na nadaljno zvočno stimulacijo, saj dejanska napetost po nekaj sekundah pade na približno 50% svoje največje vrednosti.
REŠITVE
Ker se torej na akustični refleks, kot zaščito naših ušes pred prekomernim hrupom, ni mogoče vedno zanesti, je smiselno razmisliti o profesionalni zaščiti sluha. V našem podjetju za ta namen ponujamo individualno izdelane čepke po meri (DREVE), ali univerzalne (ALPINE/HASPRO).
Jurij Globevnik Slušni akustik AUDIO BM slušni center Maribor
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Z zdravim življenjskim slogom si bomo zagotovili ustrezno imunsko odpornost, se verjetno ubranili prehlada, prav tako pa bomo poskrbeli tudi za zdravje naših ušes. Poleg uravnotežene prehrane z veliko vitamini sta pomembna gibanje na svežem zraku in redno čiščenje nosa, predvsem z usekovanjem.
Za čiščenje ušes pogosto uporabljamo vatirane paličice, vendar te niso prava izbira. Uho lahko ustrezno negujemo z oljnim pršilom, ki ga nanesemo v sluhovod. S tem ne bomo odstranili koristnega ušesnega masla, bomo pa pripomogli k boljšemu vlaženju kože in hitrejšemu odstranjevanju nečistoč iz sluhovoda.
KAKO ZAŠČITITI UŠESA PRED VODO IN HRUPOM?
Učinkovita zaščita ušes pred vodo in hrupom je zaščita s čepki za ušesa. Poznamo jih veliko vrst. Izdelani so iz najrazličnejših materialov in so najrazličnejših oblik. Najboljši so tisti, ki so izdelani po meri – s tehnologijo 3D tiskanja.
KDAJ ZAŠČITITI UŠESA S ČEPKI?
Če imate težave s sluhovodom, kot so:
prirojeni ozki sluhovodi, ki se radi mašijo in v katerih zastaja voda
trajne okvare kože sluhovoda po obsevalni terapiji zaradi malignih obolenj
zelo tanki bobniči
stanje po vstavitvi timpanalnih cevk, ki omogočajo dodatno zračenje srednjega ušesa
poškodbe bobniča, ki še niso bile zdravljene ali zdravljenje ni bilo uspešno
kronična vnetja srednjega ušesa s stalnimi predrtji bobniča
stanja po obsežnih operacijah na votlini srednjega ušesa
Prav tako je v redu, da ušesa zaščitimo s čepki:
pri negi las
pri plavanju
kadar smo izpostavljeni hrupu, ki presega 85 dB jakosti
ČEPKI ZA UŠESA IZDELANI PO MERI
najboljša zaščita pred vdorom vode v sluhovod
primerni so za plavanje, kopanje in tuširanje
udobje in stabilnost v ušesih
možnosti izbire barve
plavajo na vodi
trajni
UNIVERZALNI ČEPKI ZA UŠESA
dobra alternativa čepkom izdelanih po meri, če gre za začasno uporabo
možna izbira za različne namene (plavanje, za delo v hrupu, za spanje …)
so na zalogi, možno naročilo kar preko spleta
NEOPRENSKI ZAŠČITNI TRAKOVI
zagotavljajo zaščito pred vdorom vode v sluhovod. V kombinaciji s silikonskimi zaščitnimi čepki predstavljajo dobro zaščito za ušesa, pri čemer daje neoprenski trak dodatno zaščito.
KAKO NAJ ZA HIGIENO UŠES SKRBIJO UPORABNIKI SLUŠNIH APARATOV
Za uporabnike slušnih aparatov je pomembno, da poskrbijo za ustrezno higieno ušes, saj s tem zmanjšajo možnosti zapletov pri uporabi slušnega aparata. Priporočljivo je, da ušesa – uhelj in vhod v uho – približno enkrat na teden umijete z vodo in blagim milom. Z mehkim robcem nežno obrišite uhelj in vhod v sluhovod – do globine, kamor seže prst. Če imate zaradi uporabe slušnega aparata težave z razdraženo ali celo bolečo kožo v predelu ušesa, namesto umivanja z vodo in milom priporočamo uporabo oljnega pršila, s katerim očistite in navlažite sluhovod. Pri tem postopku previdno uporabite robec ali kos vate. Če kljub tem ukrepom težave ne izginejo v nekaj dneh, priporočamo posvet z zdravnikom.
BOLEZNI UŠES
Uho je izpostavljeno različnim zunanjim dejavnikom, ki lahko škodljivo vplivajo nanj. V poletnem času, je eden najpomembnejših dejavnikov voda, ki zaide v uho med kopanjem in lahko povzroči vnetje zunanjega ušesa oziroma tako imenovano plavalno uho.
Čeprav je šumenje in pretakanje vode v ušesu za marsikoga neprijetno, vdor vode v sluhovod sam po sebi ni nevaren, razen v zimskih mesecih, ko zaradi mokrega ušesa obstaja možnost prehlada ali vnetja srednjega ušesa, ter seveda pri vseh posebnih stanjih, na primer ob obolenjih srednjega ušesa, pogosto zamašenih ušesih in po operativnih posegih.
Vnetje zunanjega ušesa
Vnetje zunanjega ušesa lahko doleti odrasle in otroke. Z neustrezno higieno lahko povzročimo vnetje zunanjega ušesa. Pri pregrobem čiščenju z vatiranimi paličicami lahko poškodujemo kožo sluhovoda, kjer se naselijo mikrobi in jo okužijo. Lahko pa s takšnim početjem porivamo ušesno maslo globlje proti bobniču, kjer nastane ušesni čep. To je zelo dobro gojišče za mikrobe (pogosto glivice), ki ob naselitvi povzročajo vnetje. Glivice se na ušesnem čepu počutijo zelo dobro, saj imajo na voljo toploto in vlago, zato se lahko hitro razmnožujejo.
Vnetje zunanjega ušesa prepoznamo po naslednjih znakih:
srbečica in oteklost ušes
bolečina v ušesih, ki postane močnejša med žvečenjem
občutek zastale vode v ušesih
slabši sluh
včasih tudi gnojni izcedek iz ušesa ter povišana telesna temperatura
Vnetje srednjega ušesa
Vnetje se v srednje uho pogosto razširi prek evstahijeve cevi iz žrela oziroma nosu, lahko pa pride do nepovezanega vnetja ušesa. To stanje spremljajo bolečine v ušesu, slabši sluh in občutek zamašenosti ušesa. Dojenčki in otroci so še posebno občutljiva populacija, zato moramo pri njih še bolj paziti na zdrav imunski sistem.
Znaki, po katerih prepoznamo vnetje ušesa pri dojenčkih:
slabše odzivanje na zvočne dražljaje kot običajno
pogosto dotikanje ušes
povišana telesna temperatura
pogosto prebujanje med spanjem
pogostejše jokanje kot običajno
Naglušnost
Zdi se nam, da ljudje ne govorijo dovolj jasno ali da je televizijski sprejemnik prepotiho. Priporočljivo je preveriti sluh z avdiometrom. Če se ugotovi slabša sposobnost zaznavanja zvoka gre za naglušnost ali slaboslišnost. Običajno se pojavi:
s starostjo
zaradi hrupa
lahko pa je tudi prirojena.
Mehanska poškodba bobniča
Pritisk na bobnič lahko povzroči poškodbo ali celo predrtje membrane. Pogosto je to lahko posledica pregrobega čiščenja sluhovoda z vatiranimi palčkami. Do predrtja bobniča lahko pride tudi zaradi velikih nenadnih sunkov zvoka ali udarca z glavo in zaradi bolezni.
ZAPOMNIMO SI
Ušesno maslo ni umazanija, temveč koristna zaščita sluhovoda.
S čepki za ušesa učinkovito zaščitimo ušesa pred vodo in hrupom.
Obstaja več vrst čepkov.
Sluhovoda ne čistimo z grobimi predmeti, niti z vatiranimi palčkami.
Če opažamo znake za naglušnost je priporočljivo opraviti meritev sluha z avdiometrom.
Matej Koren Slušni akustik AUDIO BM slušni center Celje
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
V AUDIO BM slušnih centrih od prvega dne zagotavljamo ušesne vložke (olive) narejene po postopku 3D tiskanja, saj je naše vodilo zagotavljanje najboljše kvalitete izdelkov. Odtise ušes skeniramo in do 2021 smo jih v digitalni obliki pošiljali v 3D modeliranje in 3D tiskanje, ki pa se je izvajalo v tujini.
Od leta 2021 smo šli velik korak naprej, saj smo kupili najsodobnejšo programsko opremo za 3D modeliranje in tudi najnovejši 3D tiskalnik. Odslej so vse faze proizvodnje ušesnih vložkov po tehnologiji 3D tiskanja (skeniranje, modeliranje in tiskanje) pod isto streho, in to kar pri nas v AUDIO BM. To nam zagotavlja popolno neodvisnost, fleksibilnost, odzivnost, hitrost proizvodnje in možnost garantiranja najvišje kakovosti.
Dandanes se 3D tisk uporablja kot uveljavljen postopek pri izdelavi maloserijskih izdelkov. Med glavnimi prednostmi 3D tiska so izdelava izdelkov brez prilagajanja tehnološkim omejitvam klasične proizvodnje, hitrost izdelave, ekonomičnost in natančnost. Današnje tehnologije 3D tiska, materiali in postopki poobdelav zagotavljajo izdelavo kvalitetnih izdelkov.
Različne izvedbe ušesnih vložkov za za-ušesne slušne aparate.
Različne izvedbe ušesnih školjk za RIC, ITE in CIC izvedbe slušnih aparatov.
Čepki po meri za zaščito pred hrupom ali vodo.
3D tiskalniki se delijo na “hobby”, “office” in profesionalne industrijske tiskalnike. Med profesionalne industrijske sodi tudi 3D tiskalnik, ki ga uporabljamo v AUDIO BM slušnih centrih. Razlika od ostalih 3D tiskalnikov je v kvaliteti izdelkov, predvsem mehanskih lastnostih in kvaliteti površine ter večji produktivnosti.
Prednosti 3D tiska v izdelavi maloserijskih izdelkov, kamor sodijo tudi ušesni vložki, so številne, predvsem pa se odražajo na kvaliteti izdelkov in možnih izvedbah izdelkov, ki jih klasična proizvodnja niti ne omogoča.
Za vaša ušesa je dovolj dobro le najboljše, zato smo v AUDIO BM uvedli vse faze proizvodnje 3D tiskanja ušesnih vložkov. Tako lahko še bolje prisluhnimo vašim željam in jih izpolnimo v praksi.
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Kot vsako leto smo tudi ob letošnjih praznikih že lahko slišali pokanje. Kljub ozaveščanju in umikanju pirotehnike s trgovskih polic vseeno prihaja do uporabe pirotehnike in žal tudi do negativnih posledic.
V okviru ozaveščanja so največkrat omenjene živali, bodisi v naravi ali kot naši hišni ljubljenčki, ki te stvari po večini prenašajo zelo slabo. Omenja se tudi poškodbe, ki jih človek lahko doživi pri neodgovorni uporabi pirotehnike.Ob tem se premalo opozarja na povezavo med pirotehničnimi sredstvi in izgubo sluha.
Ameriška avdiološka akademija (AAA) omenja, da se je izgubi sluha zaradi hrupa možno povsem izogniti. Izgub sluha, ki nastanejo zaradi hrupa, ni mogoče pozdraviti, zato bodimo previdni.
Povprečna pirotehnika, ki je na voljo osebam nad 18. letom starosti, ob sprožitvi doseže glasnost okvirno med 110 in 130dB (v kolikor gre za javni, večji ognjemet, so te številke lahko še nekoliko višje).
Če ste se že kdaj znašli na kakšni prireditvi z živo glasbo je bila le ta vseeno tišja. Res je, da je pok pri domačem ognjemetu kratkotrajen, a vendar, naravna zaščita pred močnimi zvoki, ki jo človeško uho omogoča ne deluje v trenutku. Zato prvi premočni zvoki vsekakor uho dosežejo in lahko povzročijo izgubo.
V kolikor niste le gledalec pa je vaš sluh zaradi bližine vsekakor še bistveno bolj ogrožen. Iz tega lahko sklepamo, da v kolikor že opazujemo ognjemet se umaknimo na daljšo razdaljo in uporabimo zaščito sluha.
Zavedati se moramo, da živimo v hrupnem svetu. Kljub temu, da so ljudje vedno bolj odgovorni do svojega sluha je v okolici vedno več groženj. Vsaka od teh primakne svoj del in ko sestavimo vse skupaj ugotovimo, da se starostna meja izgube sluha, ki vpliva na življenjski standard, niža.
Naj bo praznovanje novega leta iskrivo v očeh namesto na nebu.
Nina Stopar Avbar Slušni akustik AUDIO BM slušni center Ljubljana
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Po poročanju medijev vse več bolnikov v Združenem kraljestvu po okužbi s COVID-19 prvič razvije simptome tinitusa ali opazi, da so se njihovi simptomi poslabšali. Povzetek poročila je objavljen na spletni strani Ameriške akademije za avdiologijo (AAA – American Academy of Audiology).
Tinitus prizadene skoraj 7 milijonov ljudi v Združenem kraljestvu. Britansko združenje za tinitus (BTA) zagotavlja spletne klepete za pomoč ljudem s tinitusom. Poročajo kar o 256-odstotnem porastu števila spletnih klepetov od maja do decembra 2020 v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019, medtem ko so se klici na njihovo telefonsko številko za pomoč povečali za 16%.
Po podatkih, ki jih je zbralo podjetje za programsko opremo SEMrush, so se po izbruhu COVID-19 povečala tudi iskanja povezana s tinitusom v Googlu, pri čemer so iskanja »vzroki za tinitus« februarja 2021 poskočila za 83 % v primerjavi s februarjem 2020, medtem ko so se iskanja za »tinitus« v istem obdobju povečala za 50 %.
Znanstveniki zdaj raziskujejo ali tinitus povzroča virus COVID-19 ali zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje te nalezljive bolezni.
Eldre Beukes, raziskovalec avdiologije na Univerzi Anglia Ruskin ugotavlja, da so posamezniki razvili tinitus zaradi okužbe z virusom COVID-19 ali pa so poročali, da se jim je že od prej obstoječi tinitus poslabšal. V prihodnje bo potrebnih še več raziskav za preučitev specifičnih vplivov tega virusa na sluh.
Ne glede na vzrok je nesporno, da se je od začetka pandemije pred več kot letom dni znatno povečala razširjenost tinitusa.
Andrej Šprinzar Nemec Slušni akustik AUDIO BM slušni center Šempeter pri Gorici
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
Ob današnjem življenjskem tempu se premalo zavedamo, da pomanjkanje spanja izredno destruktivno vpliva na naše telesno in duševno zdravje. Čas, ki je namenjen spanju in regeneraciji telesa, nemalokrat namenimo drugim aktivnostim. Posledice nenaspanosti se odražajo na zmanjšani koncentraciji, kar vpliva na presojo in razpoloženje ter celo na telesno težo.
V nadaljevanju si poglejmo kaj se dogaja z našim telesom in možgani kadar spimo. Med spanjem se telo umiri, obnavlja in kopiči energijo. V telesu potekajo številni procesi, ki so potrebni za normalno delovanje organizma.
Poleg fizioloških dogajanj v telesu med spanjem potekajo tudi številne možganske aktivnosti, zato spanje delimo na »Ne REM« in »REM« fazo. Da bi lažje ustvarili idealne pogoje za kakovosten spanec, je pomembno razumevanje posameznih faz spanja.
Ne REM spanje sestavljajo tri faze:
1. faza – preidemo v spanec, možganski valovi in mišične dejavnosti se upočasnijo
2. faza – ustavi se očesno gibanje, telesna temperatura se zniža
3. faza – obdobje globokega oz. valovitega spanca
REM (ang. Rapid Eye Movement) v prevodu pomeni hitro premikanje oči. Je faza sanjanja in plitkega dihanja ter nastopi 90 min po času uspavanja. Je najpomembnejša faza spanja in spodbuja pretvorbo kratkotrajnega v dolgoročni spomin. Z zadostno količino REM spanja smo naslednji dan sposobni kreativnega razmišljanja in učinkovitega reševanja problemov. Pomanjkanje REM spanja vodi do oslabljenega imunskega sistema ter počasnejšega obnavljanja telesa.
Dobro je vedeti, da se skrivnost kakovostnega spanja skriva v melatoninu, ki je človeku lasten hormon in nastaja v žlezi češariki v središču možganov. Melatonin povzroča zaspanost in zniža telesno temperaturo. Pravimo mu tudi hormon noči, kajti največ se ga proizvede med drugo in četrto uro zjutraj, nato začne upadati. Prav tako je tvorjenje povezano s količino svetlobe. Že manjša izpostavljenost svetlobi nekoliko zmanjša tvorbo melatonina, medtem ko ga prekomerna svetloba precej zmanjša – zato se telefonom oz. ekranom eno uro pred spanjem raje izognite. Pomanjkanje melatonina povzroči nespečnost, moteno delovanje imunskega sistema in glavobole, ki so lahko posledica slabega spanja.
Poskrbimo za dobre spalne navade. V posteljo pojdimo ob 22.00 uri in spimo od osem do devet ur na noč. Spalno okolje naj bo temno in tiho. Hrup v ozadju bivalnega okolja naj ne presega 30 dB oz. ravni šepeta.
V kolikor se hrupu ni mogoče izogniti je smiselno razmisliti o čepkih za spanje. Čepki so lahko izdelani po meri (ZA-SPIM) ali univerzalni (ALPINE / HASPRO).
Prijetno in kvalitetno spanje vam želim! 😴 💤 🛌🏾
Marija Pauman Slušni akustik AUDIO BM slušni center Maribor
Delite s tistimi, ki bi jih vsebina utegnila zanimati. Hvaležni vam bodo. Kliknite na ikono spodaj.
